Prvi mercedes z vtičnico

S 500 plug-in hybrid, prvi Mercedesov priključni hibrid, ki dobrih 30 kilometrov lahko vozi zgolj na elektriko.

Objavljeno
03. oktober 2014 13.03
Gregor Pucelj, Na kolesih
Gregor Pucelj, Na kolesih
Izziv ni majhen. Limuzina najvišjega razreda z zmogljivostmi osemvaljnika in porabo ter izpusti vozila srednjega oziroma kompaktnega razreda. Kot kaže, se je Mercedes-Benzu posrečilo zelo približati temu cilju. To dokazuje s S 500 plug-in hybridom.

Luksuzni razred S, in to zgolj s podaljšano karoserijo – kot pravijo pri Mercedesu, teh prodajo 90 odstotkov –, torej z dolžino 5,24 metra, je prvi priključni hibrid z znakom trikrake zvezde; doslej sta bila na voljo že običajna hibrida razreda S, torej s kombinacijo motorja z notranjim zgorevanjem in elektromotorja, S 400 hybrid in S 300 bluetech hybrid. Tokratni novinec pa prvi omogoča polnjenje baterije na polnilni postaji ali domačem omrežju (čas polnjenja je od dve do tri ure) in s tem tudi vožnjo zgolj na elektriko nekaj več kot 30 kilometrov daleč. Je torej eden izmed Mercedes-Benzovih korakov k mobilnosti brez izpustov ogljikovega dioksida; v prihodnjih dveh letih jih bo sledila še vrsta, tudi z manjšimi vozili.

Seveda pa vse skupaj ni tako preprosto, S 500 plug-in hybrid je kompleksna bencinsko-električna križarka. Pod prednjim pokrovom tiho brni 3,0-litrski turbobencinski šestvaljnik z največjo močjo 245 kW (333 KM), pomaga pa mu elektromotor, vgrajen ob sedemstopenjski samodejni menjalnik, z močjo 85 kW, kar skupaj da 325 kW (442 KM) in največji navor 650 Nm, ki se seveda prenaša na zadnji kolesi. Vse to omogoča uvodoma omenjene zmogljivosti osemvaljnika: elektronsko omejeno največjo hitrost 250 km/h (zgolj na električni pogon 140 km/h) in pospešek z mesta do 100 km/h v 5,2 sekunde. Zaradi možnosti občasne vožnje zgolj na elektriko se vse skupaj precej zaplete pri porabi goriva in izpustih ogljikovega dioksida. Kakorkoli že, tovarniško izračunana normna poraba znaša zgolj 2,8 l/100 km, izpust CO2 pa le 65 g/km. V resničnem življenju – v našem primeru smo prevozili dobrih 150 km – pa je znašala povprečna poraba goriva okrog 7,5 l/100 km. Na prvi pogled je to razmeroma veliko, a če upoštevamo, da gre za limuzino najvišjega razreda, težko 2,2 tone, je poraba goriva res zelo zmerna. Še več pa je vredno to, da smo med vožnjo po avtocesti in podeželskih cestah polnili baterijo (8,7 kWh, 114 kg), nameščeno tik nad zadnjo osjo, in nato skozi vasi in mesta drseli zgolj na elektriko, ne da bi oddali v zrak en sam gram CO2.

Vse to omogočajo kombinacije voznih in delovnih režimov, ki jih (lahko) izbira voznik. Samodejni je hibridni, ko vozilo z elektroniko po podatkih, ki jih med drugim zbira iz navigacije in GPS, kombinira delovanje bencinskega motorja in električnega pogona, potem je E-mode za zgolj električni pogon, pa E-save za hranjenje električne energije za vožnjo na elektriko na izbranem mestu in še polnilni režim, ko se baterija polni zgolj s pomočjo bencinskega motorja. Pa to še ni vse. Izjemno pomembno polnilno vlogo ima tudi rekuperacija zavorne energije; razvili so celo posebno funkcijo, ko med dohitevanjem počasnejšega vozila stopalka za plin z »utripom« opozori voznika, naj ne zavira, ampak naj zgolj umakne nogo s plina – takrat namreč zaviranje prevzame elektromotor in pri tem kot generator proizvaja električno energijo. Mogoče se vse to sliši precej zapleteno, a je v resnici za voznika zelo intuitivno, večinoma samodejno in prav nič utrujajoče.

Počutje v tem priključnem hibridu je seveda v skladu s pričakovanji razreda S. Nesporno gre za udobje na najvišji ravni, podprto z vsemi znanimi asistenčnimi in infozabavnimi pripomočki. Posebej naj omenim vsaj daljinsko s pametnim telefonom vnaprej nastavljivo hlajenje oziroma gretje. A povsem brez pomanjkljivosti le ne gre. Zaradi visokonapetostne litij-ionske baterije je precej zmanjšan prtljažni prostor, tako da ima prostornino le 395 litrov.