Test: Mini cooper S

Nova generacija BMW-jevega minija v najbolj športni izvedbi.

Objavljeno
05. september 2014 20.32
Andrej Brglez, Na kolesih
Andrej Brglez, Na kolesih

Z vsako pomladitvijo minija je bolj jasno, da že dolgo nosi napačno ime. Ne gre več skupaj z njegovo velikostjo, kaj šele s ceno. Kljub temu pa je v vozniško doživljajskem smislu ohranil vse najpomembnejše poteze predhodnikov. Tudi, če ne še posebej, v športni različici cooper S.

Novi mini je od predhodnika več­ji, saj meri v dolžino 385 centimetrov, njegova medosna razdalja pa 249,5 centimetra. Močno posodobljena kabina v trenutku pusti nedvoumno sporočilo, komu je še posebej namenjen. Če so vam blizu oblikovalske in uporabniške sistemske rešitve v odgriznjenih jabolkih in drugih s podobno mantro okuženih računalniško-telefonskih izdelkih, boste v novem miniju našli enak duševni mir kot menih v templju.

Markanten okrogel zaslon velikosti skoraj 8,8 palca ponuja toliko različnih nastavitev, programov in informacij, da bi moral potolažiti še tako zahtevnega IT-uporabnika. To, da se po obodu informacijskega kroga, ki je ob vozniku in potnikih daleč največja stvar v avtu, rišejo različne barve, odvisno od tega, kako in v katerem režimu delovanja vozite, pa se zdi bled spomin na disko in strel mimo minijevega siceršnjega tehnominimalističnega oblikovanja.

Če ste sentimentalno romantični in vam pogosteje uide misel, da danes nič ni več tako, kot je bilo, potem vas bo razveselila četica minijevih retro stikal. Prav s takimi malenkostmi si je že dolgo tega pridobil status modnega dodatka. Materiali so iz razreda luksuznih avtomobilov, izdelava natančna, še več, brezhibna. Prav taka je tudi možnost prilagajanja in ureditve voznikovega delovnega prostora. Sedež ima odličen oprijem, velik športen volan pa utore za palce prav tam, kjer morajo biti, da ga lahko pri hitrih manevrih kontrolirano natančno potiskate in vlečete. To je še kako pomembno, saj je kombinacija odzivnega volanskega mehanizma, vzmetenja in čvrstosti podvozja na tako visoki ravni, da vsaka reakcija na volanu hipno povzroči ustrezno spremembo na cesti.

Če preskočimo markantno zunanjost, samosvojo notranjost in anaboličen dvolitrski štirivaljnik s kar 141 kW (192 KM; turbopolnjenje, neposredno vbrizgavanje goriva, spremenljivi nadzor krmiljenja ventilov, nadzor nad prilagodljivim delovanjem odmičnih gredi), je izredna vodljivost nedvomno minijev najbolj čistokrvno podedovan genotip. Ampak to je pričakovano, kar nas je pri šport­nem cooperju S presenetilo, pa je, da postane pri zelo hitrih vstopih v ovinke in močnih zaviranjih precej nemiren, celo nervozen. Rešitev iz takih in podobnih situacij ponuja neposreden volanski mehanizem, ki omogoča izjem­no hitro in nadzorovano popravljanje neželenih (pa seveda tudi hotenih) zdrsov. S tem pa novi maksišportnik dokazuje, da je v njegovem rodovniškem zapisu ostalo shranjeno najpomembnejše iz preteklih cooperjevih rodov.