Quadro je imenu nasprotno trikolesnik (četrto kolo bo šele dobil), ki je v načelu zelo podoben že uveljavljenemu MP3, a nagibanje in vzmetenje upravlja hidropnevmatično, ne s paralelogramom in vzmetmi. Od avtomobilistov zahteva urico privajanja, zapriseženim motoristom pa ne bo pravi.
Zaradi hidropnevmatike je quadro malo lažji od tekmeca in udobje prednjega dela je boljše od vsakršnega dvokolesnika, zlika vse drobnarije in dobro opravi z večjimi luknjami, če ovire le ne pridejo hkrati pod obe kolesi.
Zadaj je običajni nihajni agregat z običajnimi omejitvami, kar kvari harmoničnost vzmetenja. Slaba stran hidravlike je, da blaži in upočasnjuje okretnost vozila. Toda quadro je do nagiba 30 stopinj izjemno varen, če nagneš še bolj, gre na dve kolesi.
Smerna stabilnost je odlična pri vseh hitrostih in cestiščih, vodljivost je v redu, nagibanje pa zahteva voljo – počasni manevri so mogoči s pokončnim quadrom in z obračanjem krmila. Na zares slabem cestišču ni prijeten, saj ima v nasprotju s skuterjem tri sledi in pobere več neravnin. Povezane zavore niso vrhunske, alternativni pedal je slabo nameščen.
Enovaljnik s 313 ccm zmore 15,4 kW, kar 220 kg težkemu quadru zadošča za 120 km/h, a zmogljivosti seveda niso športne, na daljši vožnji pa so nadležne vibracije motorja. Variomat deluje zelo dobro. Zajetni quadro je na testu popil zmerne 4 l bencina na 100 km.
Zaščita pred vremenom je odlična, sedež bo marsikomu prenizek, zadaj pa se sedi kraljevsko. Pod sedežem je prostor za dve ne preveliki čeladi.