Tretji SUV po švedsko

Prvi kilometri: XC 40 je najmanjši Volvov športni terenec, samosvoje pojave in s pestro vsebino.

Objavljeno
09. december 2017 06.00
Posodobljeno
09. december 2017 18.00

 

 

Tako hitro, kot je Volvo na svet spravil tri športne terence, običajno v industriji ne gre. A v tem primeru pač. Po XC 90, ki je leta 2014 začel Volvovo novo ero pod okriljem Geelyja, in letos spomladi povsem novem XC 60 je zdaj speljal še XC 40. Ta že s svojo številko kaže, da je najmanjši, ko pa si ga bolje ogledate in zapeljete, se izkaže, da je tudi zanimivo drugačen.

Že ko so ga nedavno prvič pokazali v ljubljanskem Mestu oblikovanja, je deloval zanimivo, na prvih kilometrih pa smo lahko o njem izvedeli še kaj več. Da je spredaj malo ožji kot zadaj, s čimer so po besedah Andersa Gunnarsona, ki je vodil njegovo zunanje oblikovanje, želeli doseči čokato postavo; nekateri oblikovni elementi, kot podolgovata vdolbina v spodnjem delu vrat ali oblikovno čista in umetelno usločena prtljažna vrata, so bili izziv, bodisi pri vpetju bodisi z vidika skrajnih meja oblikovanja pločevine. Seveda je XC 40 še posebno spredaj prepoznaven pripadnik svoje znamke, v drugem delu so namerno poševno navzgor potegnili linijo vrat, zadnji luči sta drugačni kot pri obeh večjih hišnih SUV-ih, malce spominjata na prejšnjega XC 60.

Avtomobil je dolg 442 cm in kar visok, tudi oddaljenost od tal je konkretna (21 cm). Seveda se tako sedi v kabini, kjer sprednja sedeža dajeta mehkejši občutek kot v večjih modelih, zadaj je dokaj prostorno, je pa naslonjalo klopi, ki se deli v razmerju 60/40, precej pokončno. Malo pogrešamo nastavljivost naslona, sicer pa je prostora za noge dovolj, tako da novinca ne moremo kritizirati, da zadaj nima vzdolžnega pomika. Pogled na stran je zadaj zamejen, a ne pretirano.

Prtljažnik je za te zunanje mere ugoden (460 litrov) in preprosto dosegljiv, lepo se poveča v prostor s povsem ravnim dnom, hkrati pa je dopolnjen s praktičnimi domislicami, s katerimi so se Švedi tokrat pohvalno ukvarjali po celotni notranjosti. Tako lahko prtljažno polico, ko podremo zadnjo klop, lepo pospravimo pod dvojno dno ali pa slednje polovično postavimo pokonci in se iz zgornjega roba pokažejo kljukice za obešanje vrečk. V sredinsko konzolo je vstavljen majhen smetnjak, ki ga je mogoče sneti in odnesti ven; v sprednjih vratih so spodaj pripravili zajeten prostor za zajetnejšo plastenko ali računalniško tablico, tam ni več običajnega zvočnika avdionaprave, ki je v manjši izvedbi postavljen višje, še nekaj pa jih je dodanih drugje. Videz armature je znan iz drugih novih volvov, čeprav je nekaj drugačnih poudarkov, vse skupaj deluje bolj pokončno, izstopa miniaturna ročica menjalnika. Je pa v avtu tudi nekaj manj prestiž­ne plastike, a z oceno o njej le malo počakamo, saj je šlo še za predserijske primerke.

XC 40 se po prvih občutkih krmili prijetno neposredno, vzbuja občutek, da ga imate zelo v rokah. Tudi za oceno podvozja je še malce zgodaj, saj so bile španske ceste bolj ali manj gladke, vendarle se je zdel avtomobil kar udoben, takšne si volve tudi predstavljam, ne pa kot trše športnike.

Švedi so za XC 40 napovedali tudi hibridni pogon in baterijsko električno različico, ampak o tem trenutno bolj podrobno nočejo govoriti. Za zdaj je pogon v bistvu zelo znana zgodba, gre za dvolitrski bencinski in dizelski motor v različnih izvedbah. Na prvi pokušini sta bila najmočnejša, bencinski T5 (moč 182 kW/247 KM) in dizelski D4 (140 kW/190 KM), oba s štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom z osmimi prestavami. Bencinec je seveda bolj frajerski, tišji in bolj potegne, čeprav ni raketa. Dizel se morda po mestu malce sliši, je pač za dolge kilomet­re pričakovano bolj varčen. Po računalniku je med našimi vožnjami poraba goriva dosegla dobrih devet in nekaj manj kot sedem litrov. Dodajmo, da lahko v tehničnih podatkih za oba že preberemo tudi podatek o porabi po novem merilnem protokolu WLTP. Za T5 navajajo porabo v razponu od 8,3 do 9,1 litra in za D4 od 6,4 do 7,1 litra.

Jasno je, da je XC 40 temeljito varnostno opremljen, nekaj je vključeno že v standardno opremo, precej je na izbiro za doplačilo. Proizvodnja je v belgijskem Gentu ravno dobro stekla (izdelovali ga bodo še na Kitajskem), prvi avtomobili bodo v Slovenijo prispeli februarja ali marca, različica D4 AWD AT momentum bo stala 40 tisoč evrov. Od maja ali junija naj bi bile dosegljive še cenejše motorne izvedbe, T4, D3 in T3, zadnji dve tudi oziroma samo s sprednjim pogonom. Najcenejši dizelski XC 40 z motorjem D3, vstop­no opremo kinetic, ročnim menjalnikom in sprednjim pogonom naj bi stal 33 tisoč evrov. Ne skrivajo, da morajo zaradi kopice novih modelov in dobrega povpraševanja v tovarnah narediti precej organizacijskih sprememb. Zaradi tega naj bi bilo prihodnje leto za Slovenijo na voljo šele prvih 80 primerkov XC 40.