V Ameriki izrazito po ameriško

Avtomobilska razstava v Detroitu 2018: Poudarek na novostih za domači trg in redke iskrice, zanimive za Evropo.

Objavljeno
19. januar 2018 18.21
Gašper Boncelj
Gašper Boncelj

Avtomobilska razstava v Detroitu je bila dolgo edina res pomembna tovrstna prireditev v Severni Ameriki, marsikdaj tudi s predstavitvijo kakega modela, ki je zanimal ves svet. Zadnja leta ima več domače konkurence, vsaj letos pa se zdi še bolj izrazito ameriška. S svojo vsebino nam kaže, da so razmišljanja o elektriki, avtonomnosti ... sicer lepa, a da je v tem delu sveta realnost še veliko bolj klasična, kot je pri nas. Z velikimi poltovornjaki, terenci in športnimi ikonami.

 

Najprej za občutek: v ZDA so lani prodali nekaj več kot 17 milijonov osebnih vozil, kar je sicer malo manj kot leto poprej, a po sploš­nem mnenju je to kar dobro. Že leta 2016 je prodaja športnih terencev presegla zanimanje za običajne avtomobile, lani se je ta trend še nadaljeval, zelo pomemben del trga pa ostajajo poltovornjaki, ki so lahko tudi zelo velikih mer. Vseh skupaj so lani prodali 2,8 milijona, večina je bila tistih največjih, z njimi zelo dobro zaslužijo, marže so višje kot pri manjših izdelkih. Tako ni presenetljivo, da Chevrolet, znamka General Motorsa, v Cobo centru nastopa z novim pick-upom silverado, ki je sicer za Fordovo serijo F drugo najbolje prodajano vozilo v Ameriki, tretji je dodge RAM 1500, ki je tudi korenito prenovljen. Za silverada zatrjujejo, da so ga precej olajšali, a je za naše pojme še vedno orjak. Ford ima pač tokrat v soju luči novega »manjšega« rangerja, videli bomo, ali bo v takšni pojavi kdaj pripravljen tudi za naš trg.

Mišice in šport

Verjetno za Evropejce najbolj zanimiva novost je bil dokončno razkriti novi mercedes razreda G, ki ga je na prizorišče pripeljal Arnold Schwarzenegger in seveda povedal, da vozi ta model že 25 let. Novi G je sicer malo daljši in širši, a ohranja nezgrešljivo škatlasto-mišičasto pojavo, v notranjosti pa ima zelo napredno in s klasičnimi elementi dopolnjeno armaturno ploščo, o čemer smo že pisali. Podvozje je menda močno izboljšano. Po eni strani naj bi bil G sposoben premagati še najbolj nemogoče terene, po drugi pa udobno voziti po asfaltu. Uvodoma so ga pokazali s štirilitrskim bencinskim osemvaljnikom z največjo močjo 310 kW (422 KM), za naše kraje bo prav gotovo dobil kak dizelski šestvaljnik.

Mišičasti so bili tudi nižji in bolj športni avtomobili. Ford je pripravil novo posebno izvedbo mustanga s pristavkom bullitt, po pred 50 leti posnetem filmu, v katerem je z mustangom drvel Steve McQueen. Tokrat ga je na oder zapeljala njegova vnukinja in ga pričakovano pohvalila, da je hiter, zabaven in neutrujajoče kul … Omejena serija bullitta, ki zunaj nima skoraj nobenih značk in napisov, menda zmore moč najmanj 475 konjev. Svoj šport­ni avtomobil, resda malo manj radikalen, je imel v Detroitu tudi Hyundai, in sicer novi veloster. Še se spomnimo tega imena, tako kot predhodnik ima tudi tokratni model na levi strani le ena vrata, na desni pa dvoja, v nasprotju s predhodnikom pa za zdaj ni nobene odločitve, da ga bodo prodajali tudi v Evropi. BMW je izkoristil priložnost za predstavitev prenovljenega nišnega hibridnega športnika i8, ki je prvič pripravljen še v izvedbi z odprto streho. Tudi manjši kupejevski SUV X2 je tam, smo pa o njem že pisali, tudi to, da bo na pomlad pripeljal do nas.

Napovedi in izjave

Pri drugačnih pogonih v Detroitu ni bilo nič konkretno novega. Pri Automotive News so opazili, da je posebno pri domačih razstav­ljavcih tiste redke primerke, ki so jih pripeljali s seboj, kar težko najti … Je pa Ford v slogu nemških proizvajalcev lani v Frankfurtu pred dnevi objavil, da bo do leta 2022 v alternativno tehnologijo vložil 11 milijard dolarjev, njegov predsednik Bill Ford mlajši pa je dodal: »Popolnoma gremo v to, edino vprašanje je, ali bodo šli tudi kupci.« Podoben ton je bilo čutiti v različnih izjavah Mercedesovega šefa Dietra Zetscheja: »Potrebujemo veliko stekleno kroglo, da bi lahko kar koli napovedali za trg električnih avtomobilov v prihodnosti. Videli bomo, ali bo povpraševanje narekovalo našo električno prodajo ali pa bomo morali iskati prav vsakega kupca posebej ... Ta bo na koncu odločal.« Zanimivo je tudi opažanje Toyotinega ameriškega šefa Jima Lentza, da je njihovo podjetje potrebovalo 18 let, preden je delež prodaje hibridov dosegel tri odstotke, so pa ti manj dragi, nimajo težav z dosegom in ne potrebujejo posebne infrastrukture: »Da bodo električni dosegli 4–5 odstotkov trga, bo trajalo dlje.«

No, vendarle imajo nekateri na to temo smele načrte. Tako bo Nissanova prestižna znamka Infiniti od leta 2021 predstavljala le še tako ali drugače elektrificirane modele, kar spominja na nedavno napoved Volva. Je pa za Infiniti to po svoje presenetljivo, saj naj bi po dosedanjih načrtih prav zdaj v svoje avtomobile začel uvajati, kakor pravijo, revolucionarni bencinski motor s prilagodljivim kompresijskim razmerjem.

Tudi povsem brez atraktivnih električnih konceptov v Detroitu le ni šlo. Kitajska družba Guang­zhou Automobile Group (GAIG) se je denimo pohvalila z atraktivnim modelom enverge svoje znamke GAC in napovedjo, da leta 2019 prihajajo v Ameriko. Ni prva takšna napoved, tudi ne le za Ameriko, verjetno pa se zahodna industrija bolj boji, da jo bodo Kitajci na tem področju prehiteli doma, na Kitajskem.