V nizozemskem prometnem raju

Kam gremo Slovenci poleti? Na jug, seveda. Tako se priključimo kolonam s severa, v katerih je tudi veliko Nizozemcev. A če oni zmorejo do nas, zmoremo tudi mi do njih. Sredi poletja. Na kolesarske počitnice. Ne, nismo premagovali rekordnih višinskih razlik, a verjamemo, da so otrokom bolj ustrezale ravninske poti. Nizozemska je najbrž tudi zato dežela kolesarjev – kar pa še vedno ne bi bila, če ne bi imeli ustrezne infrastrukture. Uf, ko bi vsaj delček tega prenesli k nam ...

Pa niso samo kolesarji tisti, ki se na Nizozemskem dobro počutijo. Prav zgledno je poskrbljeno tudi za avtomobiliste, saj elektronska pamet, če je le mogoče, dopušča vožnjo brez ustavljanja – tako z znaki, ki obveščajo o potrebni hitrosti, da bo več zaporednih semaforjev zelenih, kot s pametnimi semaforji, ki pot, denimo v desno, odprejo zgolj za trenutek, ko se pred njimi znajde avtomobil. Ob tem ne moremo mimo kakovostnih (in brezplačnih) avtocest, najbolj ekstremen primer je desetpasovna avtocesta med Utrechtom in Amsterdamom, po kateri teče promet s hitrostjo 100 km/h, česar se velika večina voznikov zelo natančno drži. Zdi se, da vedo, zakaj.

No, mi smo avtomobil po prihodu parkirali in ga nekaj dni pustili pri miru. Uživali smo na urejenem omrežju kolesarskih stez in poti, ki so pogosto speljane dvosmerno na obeh straneh ceste, skoraj povsod pa je pas za kolesa dovolj širok, da se dva peljeta vštric. Vse skupaj je kakovostno in učinkovito označeno, tako za hitre povezave med kraji kot za turistično kolesarjenje po zelenem. In zelenega je na Nizozemskem veliko – enako kot vode, v kanalih ali jezerih, v katerih se lahko pri dobrih 20 stopinjah Celzija tudi kopaš.

Da ne pozabimo: kolesarjem so dostopne tako rekoč vse ceste in bolj ali manj vedno v obe smeri. Izjema so zares polna območja za pešce, kar je označeno, promet je z znakom prepovedan tudi na kak­šni glavni cesti – a je, seveda, ob njej kolesarska steza. Marsikatero rešitev bi lahko prenesli k nam že z dobro voljo, tiste sistemske pa seveda zahtevajo čas. Na Nizozemskem so do prometnega raja potrebovali približno 40 let. Ne verjamem, da danes komu ne ugaja ...