Virtualni vozniški preizkus za varnejšo resničnost

Ura je šele dobro odbila poldan, sonce sije visoko na nebu in vi se brezskrbno vozite po podeželski cesti. Opazujete prebujajočo se naravo v objemu pomladi, zato niti ne opazite, da se je za ovinkom omejitev hitrosti spremenila z 90 na 70 kilometrov na uro. Zapeljete mimo šolskega avtobusa in pred avtomobil nenadoma steče otrok.

V tem trenutku vas lahko pred prometno nesrečo reši zgolj višja sila. Če bi samo zavrli, bi skoraj gotovo povozili otroka. Če bi zavili mimo, bi lahko na nasprotnem voz­nem pasu zadeli drug avtomobil. Vaša edina sreča je, da je to ena od situa­cij na simulatorju varne vožnje, ki bo morda kmalu spreminjal dojemanje ljudi, kako smrtonosno je lahko, če v bližini naselja vozimo dvajset kilometrov na uro prehitro.

Simulator za varno vožnjo so prvič predstavili javnosti na avtomobilskem salonu v Ljubljani. Gre za skupni projekt različnih strokovnjakov. Pri njem sodeluje približno dvajset ljudi iz start-up podjetja Nervteh, Zavarovalnice Triglav in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, v času avtomobilskega salona v Ljubljani pa pomaga tudi oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Osnovno delovanje simulatorja je predstavil izr. prof. dr. Jaka Sodnik s Fakultete za elektrotehniko. »Na simulatorju ocenjujemo voznikove sposobnosti in njegovo psihofizično stanje. Voznika postavimo v niz neobičajnih in kritičnih dogodkov, ki jih v realnem prometu težko izkusi samo za vajo. Meritve pokažejo, pod kakšnim stresom se znajde, kako se odziva in kako mu uspe rešiti težave,« je pojasnil. »V avtošoli te nihče ne nauči, kaj pomeni, če se skozi naselje pelješ 70 kilometrov na uro in otrok skoči na cesto ali kako je, ko ti na avtocesti nasproti pripelje avtomobil iz napačne strani. Vse to so situacije, ki jih ne moreš vaditi v resničnem življenju,« je poudaril Grega Mik­lič, strokovni vodja pri Triglavu za inovacije in digitalizacijo.

Možganski valovi, srčni utrip, potenje in smer pogleda

Vožnja na simulatorju je preprosta. Uporabnik si nastavi sedež, izbere način vožnje z ročnim ali samodejnim menjalnikom, na glavo mu namestijo merilnik mož­ganskih valov in na roko merilnik srčnega utripa in prevodnosti kože (za potenje), pred njim je senzor za spremljanje očesnega pogleda. Raziskovalci tako dobijo koristne informacije, kam voznik gleda med telefonskim klicem, ali ob tem bolj vijuga in kaj se z njim dogaja, ko mu naročijo, naj poskuša nekaj pobrati z zadnjega sedeža. Prav tako spremljajo, kam pred začetkom vožnje odloži telefon, ali se pripne z varnostnim pasom, kako ravna pri težavah – ali preklinja, komentira, ali je preprosto tiho. »Simulator je narejen tako, da voz­nik v sedežu občuti vse tresljaje. Nenehno uvajamo izboljšave, da bi se še bolj približali izkušnji iz realnega vozila. Trenutno so okoli voz­nika trije zasloni, naslednji korak pa je uporaba čelade za virtualno resničnost. V dveh, treh mesecih načrtujemo takšen napredek,« je pristavil Sodnik.

Sproščenost za pristne rezultate

Čeprav bo morda nekoč vožnja v simulatorju enaka kot v pravem avtomobilu, voznik vseeno ne bo imel enake koncentracije kot v res­ničnem življenju. V simulatorju bo namreč pazljivejši, saj bo vedel, da se bo v kratkem časovnem obdobju znašel v kritičnih dogodkih. Drug moteč dejavnik je lahko živčnost voznikov. Ker bodo pod drobnogledom naprav in ljudi, bodo morda ravnali bolj negotovo, kot bi v realnosti. »Tega se zavedamo, zato poskušamo delati čim bolj diskretno. Res je, da zdaj na avtomobilskem salonu v voznika gledajo številni obiskovalci, toda ko bo šlo zares, nočemo, da bi bil obremenjen zaradi drugih gledalcev,« je dejal Miklič. »Vsekakor pričakujemo, da se bodo na simulatorju preizkusili ljudje s pravilnim odnosom do vožnje. Tudi tisti, ki pridejo na poligon varne vožnje, so večinoma bolj zavedni vozniki. Enako bo verjetno s simulatorjem,« je še razložil strokovnjak iz Zavarovanice Triglav.

Simulator je prihodnost zavarovalništva

Vsi sodelujoči imajo en skupni cilj – povečati varnost v cestnem prometu. Kljub temu je v ozadju več drugih želja. Raziskovalci s fakultet bi denimo radi pripravili strokovne in kakšen znanstveni članek. »V posameznih laboratorijih že izvajajo raziskave z biometričnimi meritvami voznikov, a tako celovitega pristopa nima nihče. Ko smo začeli zbirati podatke, smo navezali stike z Inštitutom Jožefa Stefana in univerzo Stanford v ZDA. S prof. Juretom Leskovcem, predavateljem na Stanfordu, se tako dogovarjamo, da bomo skupaj sodelovali pri analizi podatkov,« je povedal Sodnik.

Prav tako je jasen poslovni model. Simulator varne vožnje naj bi predstavljal prihodnost zavarovalništva, saj bodo zavarovalnice z njim ocenile vozniške sposobnosti svojih strank. Kdor se bo izkazal z varno in preudarno vožnjo, bo lahko dobil nižjo zavarovalno premijo. »Zavarovalnica prilagaja svoje premije glede na statistične podatke, koliko si star, koliko let nisi imel škode … Statistično gledano je nekdo pri 50 letih veliko boljši voznik kot mladi fantje in dekleta, toda na individualni ravni je lahko neki dvajsetletnik boljši. Če se bo izkazal na simulatorju, si bo lahko pridobil nižjo zavarovalno premijo,« se je v prihodnost ozrl Grega Miklič z Zavarovalnice Triglav in podal še en primer: »Ko smo začeli izvajati tečaj varne vožnje na poligonih, nismo vedeli, da bodo to pozneje uzakonili. Morda bo s simulatorjem enako.«