Passata na podaljšanem testu smo zaupali enemu izmed naših bralcev. Gregor Bregant ima v družinskem voznem parku zelo zanimiv nabor jeklenih konjičkov, med katere spada tudi po starem očetu podedovan passat tretje generacije. Ta deluje na pogled in med vožnjo, kljub letom, kot iz trgovine. Ga bo zamenjal passat zadnje generacije?
Nedvomno ste avtomobilski zanesenjak, saj imate doma poleg passata, ki je v družinski lasti že od prvega dne, ljubiteljsko negovan mercedes SL iz leta 1990, novi volkswagen polo in BMW X3. Gre za precej širok spekter avtomobilske pločevine. Kakšno vlogo igra v tem izboru passat?
Res je, avtomobili me navdušujejo že od malih nog. Skozi leta se je na našem dvorišču zamenjalo kar precej vozil, tako da se je s časom nabralo kar nekaj izkušenj, mnenj in občutkov. Passata 3B (kot so v tovarni označevali ta model) je kupil stari oče leta 1999, a ga je bolj malo vozil. Pred dobrimi štirimi leti je prišel v moje roke, zdaj ga uporabljam zelo pogosto. Po 124.000 realno prevoženih kilometrih lahko rečem, da je še v odlični kondiciji. Z njim se pogosto odpravim celo na daljše vožnje.
Kakšni so občutki in z njimi povezane razlike med vožnjo z novim passatom in njegovim generacijsko veliko starejšim predhodnikom? Lahko govorimo o revoluciji ali evoluciji velikih korakov?
Glede na 16-letno razliko med mojim in novim passatom je napredek pri novem pričakovano izrazit. Lega na cesti, zmogljivosti, počutje, svetila, opremljenost v splošnem, varnostni sistemi, zvočna zatesnjenost in izolacija potniške kabine ter počutje v celoti, vse to je na višji ravni. O revoluciji bi težje govoril, saj gre razvoj pri avtomobilih (tako kot pri vseh drugih stvareh) hitro naprej, tako da je napredek po mojem očiten predvsem zaradi tega, ker je vmes preteklo veliko časa. Je pa jasno, da ostaja passat v zadnji izdaji eden izmed vodilnih oziroma referenčnih modelov v svojem velikostnem razredu.
Pogosto potujete na relaciji Bled–Portorož. Se vam zdi novi passat v smislu udobja in motorne kultiviranosti daleč nad vašim?
Razlike so, a se mi ne zdijo tako velike, da bi jih lahko merili v svetlobnih letih. Tudi v starem 3B imam samodejno klimatsko napravo, precej udobne sedeže, solidno ozvočenje, električno pomična stekla in ogledali, potovalni računalnik in tempomat. Avto je hkrati redno servisiran, tako da se z njim vedno spodobno prepeljem od točke A do točke B. Poleg tega mi avto vliva izjemno zaupanje. Nikoli me še ni pustil na cedilu. 1,9-litrski dizel z 81 kW (110 KM) šteje po mojem med najbolj zanesljive. Po pravici povedano, bi se z mojim passatom upal vsak trenutek peljati kamorkoli.
Tehnološki in oblikovni preskok kaže predvsem 16-letna razlika, ki je prinesla največ sprememb v smislu pomožnih varnostnih sistemov. Že stari passat je veljal v svojem razredu za zelo varen avtomobil, najnovejši pa je po tej plati nepredstavljivo bolj »aktiven«, saj skrbi z radarskim tempomatom za ustrezno varnostno razdaljo in naredi po tej plati daljše vožnje še manj stresne in bolj prijetne – ob jasno višji stopnji udobja v smislu manjše hrupnosti in bolj uglajene in udobne vožnje.
Kaj bi spremenili pri novem passatu, če bi sodelovali pri njegovem razvoju in kaj bi si omislili kot dodatno opremo pri testnem?
Med opazovanjem obeh vzporedno parkiranih avtomobilov me je presenetila predvsem velikost novega. Že prvi pogled odkriva njegovo enormno širino in sploh precejšnjo rast. Po tej plati bi si upal pripomniti, da je avto morda malce predimenzioniran, saj so ceste žal še vedno enako široke, kot so bile pred dvema desetletjema. Poleg tega menim, da so sodobni avtomobili v smislu izkoristka prostora bolj izpopolnjeni od nekdanjih, zato bi lahko bil novi passat manjši, kot je. Po drugi strani velja dodati, da se znotraj počutim kot doma. Ergonomija je na visoki ravni, zame je vse tam, kjer mora biti. Moti me le klavirsko črni in bleščeč lak oziroma plastika na sredinski konzoli. Na njej se vse pozna, s prstnimi odtisi in prahom na čelu. Po pravici povedano, težko razumem, zakaj so takšno plastiko namenili najvišjemu paketu opreme. Boljša se mi zdi opcija s srebrnim odtenkom pri paketu comfortline – je pa res, da je to stvar osebnega okusa. Nekaj pomislekov imam tudi glede praktičnosti navidezno zelo dolgega zračnika pred sovoznikom, ki to sploh ni. Imam občutek, da ga po prenovi, ki bo sledila čez nekaj let, ne bo več. Zadeva je morda lična, a predvsem privlačna za nabiranje prahu.
Če se bom odločil za nakup novega passata, bom skoraj gotovo posegel po bolj praktični karavanski različici. Obvezno bom izbral samodejni menjalnik DSG. Morda se bom odločil še za strešno okno, motor bi bil pa natančno takšen, kot je v testnem passatu, se pravi 2,0-litrski TDI s 110 kW (150 KM). Zdi se mi najbolj racionalen v smislu ustrezno poskočne konjenice in nizke porabe, kjer se lahko že precej hitro pelješ s 5,5 litra na 100 kilometrov.