Volt pelje v svojo smer

Chevrolet volt je nedvomno avtomobil, ki je zanimivo drugačen od tistega, kar danes pretežno izdeluje avtomobilska industrija. Čas bo pokazal ali je to le poskus v neko smer ali smiseln izdelek za večje množice.

Objavljeno
11. februar 2011 19.59
Gašper Boncelj, Na kolesih
Gašper Boncelj, Na kolesih
Bilo je januarja leta 2007, ko so na detroitskem razstavišču Cobo prvič razkrili koncept modela chevrolet volt, takratni GM-ov produktni šef Bob Lutz pa je izjavil: »Električni avto iz General Motorsa, šokiran sem, res sem šokiran – to je neprijetna resnica za tiste, ki so vselej dvomili, da smo sposobni izdelati okolju prijazen avtomobil«.

Morala so miniti skoraj štiri leta, da se je chevrolet volt, ki mu snovalci pravijo električni avto s podaljšanim dosegom, znašel v proizvodnji in nedavno smo ga lahko celo na kratko vozili. Volt je avtomobil, katerega sprednji kolesi vrti električni motor z močjo 111 kW, energijo mu primarno zagotavlja skupno 288 litij-ionskih celic, ki so v večih baterijskih sklopih zložene v obliki črke T in postavljene v sredinskem tunelu med prvima sedežema. Volt ima v neposredni bližini električnega motorja še 1,4-litrski bencinski motor (moč 63 kW), ko je baterijski sklop blizu izpraznitve, samodejno vklopi in zavrti generator, ki polni baterije. V določenih situacijah, ko je potrebno več moči, pa bencinski motor prispeva tudi k samemu pogonu koles. Nekateri zaradi slednjega menijo, da avto ni tako zelo drugačen od priključnih hibridov, pri GM pa mislijo drugače: Pamela Fletcher, glavna razvojna inženirka avta je na predstavitvi dejala, da bi volt lahko vozil, če bi mu odvzeli bencinski motor, nikoli pa se ne bi mogel premikati, če bi mu vzeli električnega. Volt s svojim specifičnim pogonskim sklopom, ki mu pravijo voltec, tehta zajetnih 1715 kg. Njegov količnik zračnega upora je 0,28, to ni tako izjemno kot pri nekdanjemu GM-ovemu električnemu avtu EV-1, a tisti je bil manjši in daleč od vsaj približno družinskega avta.

Proizvajalec navaja, da je volt glede na način vožnje in zunanje temperature le na elektriko sposoben prevoziti od 40 do 80 km. Mi smo se z njim vozili v mrzlem dnevu, kabino je bilo treba ogrevati, v športnejšem programu smo tudi bolj pospeševali, tako da je baterija zdržala slabih 50 kilometrov, potem se je vključil bencinski motor, ki ni bil hrupen, bil pa je ves čas slišen. Posoda za bencinsko gorivo zmore sprejeti 35 litrov in po tovarniških navedbah omogoča 550 kilometrov dolgo pot. Za napolnitev baterije na 230-voltnem omrežju so menda potrebne štiri ure, česar pa razumljivo nismo preizkušali. Mimogrede, jamstvo za baterijski sklop je 8 let ali 161 tisoč kilometrov.

Volt je lepo oblikovana štirisedežna limuzina z dolžino skoraj 4,5 metre. Poleg udobnih sprednjih dveh sedežev, sta solidno, ne pa zelo prostorna tudi dva samostojna zadnja sedeža. Avtomobil ima 300 litrov osnovnega prtljažnika, kar je povprečno, ga je pa moč s podiranjem zadnjih naslonjal povečati. Ob prvem vstopu voznik in sopotnik sedeta v okolje, ki je pripravljeno pestro in zanimivo, toda plastike je veliko, to Američane očitno moti mnogo manj kot nas. Avtomobil se v pogon spravi z lahnim dotikom modrega gumba na sredinskem delu armaturne plošče, potem ko ročico pretaknete v program drive, tiho spelje. So še drugi programi, med drugim tudi tisti, kjer avto ob spuščeni pedalki za plin močneje zavira in tako polni baterijo. Volt zaradi zajetnega in takojšnjega navora elektromotorja (368 Nm) zelo dobro pospešuje in z njim ni nobenih težav pri prehitevanju. Najhitreje se zmore peljati 160 km/h. Vzmetenje je udobno, čeprav ni moč reči, da se lukenj pod avtom sploh ne zazna. V splošnem velja, da je uporaba volta preprosta in ne zahteva posebnega privajanja, kvečjemu je treba osvojiti množico informacij o načinu delovanja kompleksnega pogonskega sistema, ki jih je moč opazovati na armaturni plošči.

Volt nastaja le malo izven središča Detroita, v tovarni Hamtramck in se z izjemo določenega dela procesa sestavlja na isti proizvodni liniji kot klasični modeli GM-ovih znamk. Baterijo pripravljajo v eni drugih GM-ovih tovarn prav tako v zvezni državi Michigan. Letos naj bi izdelali 15 tisoč voltov, potem bi radi letno proizvodno dvignili na 50 tisoč. Volt stane v ZDA 41 tisoč dolarjev (trenutno 30 tisoč evrov), kar za tamkajšnje razmere, kjer so avtomobil precej cenejši kot v Evropi, ni malo denarja. Koliko bo stal v tem delu sveta, ne črhne nihče, ve se le to, da bodo prvi primerki v ta del sveta pripeljani pred koncem letošnjega leta. Niti nočejo ničesar reči, če bi utegnili volta izdelovati v Evropi, uvodoma naj bi v Hamtramcku nastajal tudi voltov tehnični sorodnik opel ampera.

Chevrolet volt je nedvomno avtomobil, ki je zanimivo drugačen od tistega, kar danes pretežno izdeluje avtomobilska industrija. Čas bo pokazal ali je to le poskus v neko smer ali smiseln izdelek za večje množice.