Tiskane izdaje
V enem od manjših slovenskih mest, kjer so pred leti postavili nekaj krožišč, je novost zmedla predvsem starejše voznike. Še danes se številni spomnijo primerov, kako so avtomobili stali v krožišču in dajali prednost udeležencem, ki so se na krožišče vključevali, ali pa so izpeljali skorajda nemogoč manever in – tako kot nekoč, ko je bilo krožišče še navadno križišče – zavili v napačno, levo stran.
Toda težave, ki jih imajo nekateri starejši vozniki – torej vozniki nad 64 let – v krožiščih, niso nikakršna posebnost. Po podatkih agencije za varnost prometa, kjer izvajajo program Sožitje za starejše udeležence v prometu, starejšim voznikom največ težav pri vožnji na cesti povzroča ravno vožnja v krožnih križiščih. Na drugem mestu so težave s pravilno nastavitvijo sedežnega položaja, problemi s pravilno namestitvijo vzvratnih ogledal oziroma težave z opazovanjem za vozilom in vožnja po avtocesti. »Pri voznikih, starejših od 70 let, opažamo tudi težave s tehniko vožnje, kot je na primer vožnja z visokimi obrati,« pravijo na agenciji za varnost prometa.
Različne izkušnje, veščine ...
Da je na naših cestah vedno več starejših vozniko, ni presenečenje, saj se delež starejšega prebivalstva pri nas povečuje. Leta 2010 je bil delež starejših 16,5 odstotka, na začetku leta 2017 pa že 19,1 odstotka prebivalstva Slovenije. V Sloveniji je ob koncu leta imelo vozniško dovoljenje v starostni skupini od 61 do 70 let 207.394 oseb, v starostni skupini od 71 do 80 let 99.093 oseb in v starostni skupini nad 80 let 18.938 oseb.
Tako kot se med seboj razlikujejo mlajši vozniki, to velja tudi za starejše voznike, ki imajo različne sposobnosti, izkušnje, znanja in veščine, razlikujejo pa se tudi po potrebah po prevozu in motivaciji, da se prilagajajo novim izzivom. »Dejstvo je, da se s starostjo postopoma začnejo pojavljati spremembe v obnašanju in slabšanje vidnih in slušnih funkcij. To pa so dejavniki, ki so bistveni pri nastanku prometnih nesreč,« pravijo na agenciji.
Starejši voznik v vsaki
Podatki policije namreč kažejo povečanje primerov in števila starejših udeležencev v prometnih nesrečah. Starejši vozniki motornih vozil so bili lani udeleženi v 2833 od skupno 17.479 prometnih nesrečah, kar pomeni, da je bil starejši voznik udeležen v vsaki šesti prometni nesreči. Vozniki, starejši od 64 let, so povzročili 1960 prometnih nesreč oziroma 68 odstotkov vseh.
V prometnih nesrečah, ki so jih povzročili starejši udeleženci, je umrlo 13 udeležencev, 95 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 661 pa lažje. Največkrat povzročijo prometne nesreče zaradi nepravilne smeri ali strani vožnje, zaradi nepravilnih premikov z vozilom in neupoštevanja pravil o prednosti.
Da pa bi bili starejši udeleženci v prometu čim dlje samostojni, mobilni in tudi varni, ima agencija za varnost prometa vrsto akcij, s katerimi načrtno vplivajo na nove generacije. Za starejše voznike in voznice pa z namenom, da bi se na naših cestah čim dlje počutili varne, organizirajo brezplačne celovite preventivne dogodke oziroma usposabljanja za seniorje in upokojence po vsej Sloveniji. »Na naših dogodkih jim ponujamo obnovitev znanja prometnih pravil, vožnje po avtocesti in večpasovnih cestah, kako ravnati s poškodovanci v primeru prometnih nesreč in svetovalno vožnjo v realni situaciji, kjer lahko preizkusijo svojo vožnjo s člani izpitnih komisij,« pravijo na agenciji.
Opozarjajo še, da je pomembno, da starejši vozniki v primeru, da opazijo spremembe zaradi starosti oziroma vpliva zdravil, gredo na posvet z zdravnikom oziroma se v primeru sprememb pri vidu izogibajo nočni vožnji. »Če pa se počutijo nezmožne za vožnjo ali pa z vozilom na leto prevozijo manj kot 3000 kilometrov, priporočamo uporabo drugih možnosti prevoza,« svetujejo na agenciji, kjer so prepričani, da je treba pri starejših udeležencih še naprej spodbujati njihov razvoj in jih vključevati v medgeneracijsko sodelovanje.
