Tiskane izdaje
Bili smo na rojstnem dnevu najbolj poskočnega 50-letnika na svetu. Porsche 911 je pustil pečat v glasbi, filmu, športu, modi in dizajnu. Inženirji strojništva se za to, da bi lahko samo za delček karierne poti prestopili prag tovarniških razvojnih prostorov, borijo kot na olimpijadi, njihovi kolegi ekonomisti pa obračajo Porschejev uspešni poslovni model z nog na glavo in nazaj. Le zakaj?!
Verjetno samo še z negotovo avtomobilsko prihodnostjo. Glede na to, da je preživel že veliko kriz, borznih zlomov, vojn, zmag in porazov, pa si upam staviti, da bo v prometu tudi takrat, ko bo ta tekel po zraku ali zgolj v mislih. Čeprav je zgodovina modela 911 dobro znana, ob takem jubileju ni odveč na kratko omeniti nekaj pomembnejših mejnikov.
Praznovanje v času avtomobilskega salona v Frankfurtu ni naključje – leta 1963 so prvega 911 predstavili na istem mestu. Nosil je oznako 901 in 82 vozil so prodali s to številko. Spremembo z 901 na 911 so naredili za to, ker se je Peugeot pritožil in uveljavil ekskluzivno pravico do rabe trimestnih številk z ničlo na sredini.
Čeprav se je prepoved nanašala le na francoski trg, so se v tovarni odločili, da bodo raje spremenili oznako vsem, ne zgolj tistim, ki jih bodo prodajali v Franciji. Karizmatično obliko je zrisal Ferdinand Anton Ernst Porsche (Ferry), njegov oče, Ferdinand starejši, ki je bil takrat že precej bolan, pa je hodil s sinovimi skicami po tovarni in delavcem govoril, da bi sam nasledniku modela 356 naredil prav tako obliko.
Seveda bi, saj je precej pred tem za Volkswagen zrisal »hrošča« in jabolko pač ne pade daleč proč. Eno in drugo je dobro znano, morda pa je malo manj, da je Porsche vdahnil precej duše tudi predhodniku katrce, renaultu 4CV. A skrajšajmo sedem modelov dolgo zgodbo na številke: 911 – model F (1963–1973), 911 – model G (1973–1989), 911 – model 964 (1988–1993), 911 – model 993 (1993–1998), 911 – model 996 (1997–2005), 911 – model 997 (2004–2013) in danes 911 – model 991.
Na slavje so prišli prav vsi po vrsti, od prvega F do zadnjega 991. Nekateri iz muzeja in zbirateljskih zbirk, drugi s tovarniškega parkirišča. Enkratna priložnost voziti od prvega do zadnjega je bila hkrati pregled tehnoloških in vozniških preskokov. Pa ne samo to.
Ob vožnji prvega pomisliš na Beatlese, ki so takrat začenjali s She Loves You, pri drugem so Stonesi že parali srca z Angie … Razlika med prvim in zadnjim je taka kot med She Loves You in glasbo danes. Katero koli od množice zvrsti, ki zdaj obstajajo, že poslušate. In starčka se še vedno peljeta tako dobro, kot se dobro slišita oba komada.
Ker pa je 911 sinonim za vrhunsko tehnologijo in športne dosežke, je bil temu namenjen večji del rojstnodnevne pozornosti. Sascha Brockhuaus in Sean Rennie sta nekakšna Gregory House in James Wilson za motor 911. Prvi odleti, kamorkoli na svetu je pač treba, če zračno hlajenemu 911 domači zdravniki ne morejo vrniti življenja, drugi pa je specialist za mlajše, tekočinsko hlajene paciente. Vsak zase sta razstavila in sestavila svoj motor in nazorno razložila, zakaj je bil leta 1997 v resnici skrajni čas, da se zračno hlajeni bokser poslovi iz proizvodnje.
Športni del je bil, kot se za pregovorno vzdržljivi 911 spodobi, po lemansko dirkaški. Priprava taktike postankov, menjav voznikov, trikrat pnevmatik, enkrat točenje goriva, po pravniško zapletena pravila in kazenske točke, dež in še množica drugih spremenljivk dajo jasno sliko o tem, kako kompleksen in ekipen je ta šport. In seveda adrenalinski.
Pomerili smo se vozniki iz 23 držav, po dva iz ene države. Ko udari bokser v zadnjem delu svojo znano muziko, je težko ostati hladen in si reči, dobro bo že, da pridem do cilja. Še bolje pa je zmagati. In smo. Porsche pa je z modelom 911 na različnih področjih vajen zmagovati že 50 let!
