Tiskane izdaje
Instagram, družabno omrežje za deljenje fotografij, ki ima že 600 milijonov uporabnikov mesečno, je temeljito spremenil naš svet. Nenadoma je postalo bolj pomembno, da naredimo popoln posnetek hrane, ki jo imamo na krožniku, kot pa kakega okusa je, selfie posnamemo in objavimo že, če stopimo do veceja, določeni fotogenični kraji pa so postali prave romarske poti instagramerjev, ki hrepenijo po popolnem posnetku.
Mnogi kraji se na instagramu bleščijo, kot se niso še nikoli. Posneti so iz vseh mogočih perspektiv, v različnih letnih časih, v megli, s sončnim zahodom v ozadju, z odsevi, obdelani z različnimi filtri ... Ta množica fotografij na socialnih omrežjih, ne samo na Instagramu, je odlična turistična vaba. Kako zadeva deluje, lahko ilustriramo z novozelanskim primerom.
Smučarsko središče Wanaka je leta 2015 povabilo nekaj vplivnih Instagramerjev (gre za ljudi, ki imajo zelo veliko sledilcev na tem družabnem omrežju, denimo več kot 50 tisoč), da so v zameno za gostoljublje in plačilo na svojih profilih objavljali prelepe fotografije tega kraja. Rezultat je bil otipljiv: 14-odstoten porast turističnega obiska.
Sveti Primož in Felicijan nad Jamnikom. Foto: Igor Modic
Tudi drugi podatki kažejo, da je Instagram postal izjemno pomemben dejavnik pri izbiri turističnih destinacij. Po Social Media Today si kar 48 odstotkov ljudi naslednjo turistično destinacijo izbere preko tega družabnega omrežja. In seveda si izberejo tako, ki je čim bolj »instagramabilna«, tako, ki na posnetkih izgleda čim bolj lepo. Cena, hrana in dostopnost turističnega kraja so, vsaj za milenijce (stare okoli 20 let) manj pomembni kot to, kako se bodo njihovi posnetki odrezali na Instagramu.
Slovenija na Instagramu
Kar nekaj slovenskih krajev je »insta slavnih«. Predmeti fotografske obsesije so Bled, Ljubljana, Piran, pa tudi manjši fotogenični kraji, kot so cerkvica Svetega Primoža in Felicijana na Jamniku, Sorško polje, Šmartno v Goriških Brdih, Cerkniško jezero, slap Peričnik, Jeruzalem, Jezersko ...
Obstaja nekaj Instagram profilov, kjer izbirajo in objavljajo fotografije na temo Slovenije. Eden od njih je @igslovenia, ki sta ga ustanovila in ga moderirata Zoran Leban Trojar in Sanja Trojar Leban, pri izbiranju fotografij jima pomaga še nekaj fotografov. Profil ima sedaj že več kot 51.000 sledilcev, na hashtagu #igslovenia pa je več kot 325.000 fotografij.
Nastal in razvil se je s prostovoljnim delom, kar 2000 prostovoljnih ur je bilo vloženih vanj, pravi Zoran Leban Trojar. Je pa število sledilcev po njegovih besedah kljub prostovoljni bazi primerljivo z uradnim slovenskim profilom, v katerega je bilo vloženega veliko denarja.
Po mnenju Zorana Lebana Trojarja sta turizem in Instagram naravna zaveznika. Turizem uporablja Instagram kot promocijsko orodje, turisti pa uporabljajo Instagram kot navdih in usmeritev za izbiro počitniške destinacije. Instagram lahko precej vpliva na turistični obisk nekega kraja, predvsem manjših držav z neodkritim potencialom, kot je Slovenija. Še bolj pa lahko vpliva na obisk določenih krajev znotraj države, pravi naš sogovornik.
Instaturizem je po mnenju Zorana Leban Trojarja v svetu precej razvit, pa tudi k nam prihajajo ljudje, ki jo želijo prvenstveno fotografirati. »Če sodimo samo po številu tujcev, ki se udeležujejo profesionalnih, večdnevnih, ne poceni foto delavnic v Sloveniji, jih je gotovo nekaj tisoč letno.
Lahko bi jih bilo še bistveno več, če bi se kdo bolj sistematično ukvarjal s tem segmentom,« pravi Zoran Leban Trojar. Instagram turisti, ki pridejo v Slovenijo in iščejo dobre lokacije za fotografiranje, se večkrat obrnejo tudi nanju.
Še en profil, na katerem objavljajo lepe fotografije Slovenije, je @feelslovenia. Moderira ga Slovenska turistična organizacija (STO). S prvimi objavami so začeli leta 2015, v začetku letošnje pomladi je število sledilcev preseglo 50 tisoč. Na STO pravijo, da želijo z vsako objavljeno fotografijo vzbujati sanjarjenje in željo po odkrivanju Slovenije in njenih lepot.
Glede na hitro naraščajoče število sledilcev, njihove navdušene odzive, nenazadnje pa tudi glede na število fotografij, ki jih turisti posnamejo v Sloveniji in jih na instagramu označijo z značko #ifeelsLOVEnia, so pri tem uspešni, pravijo.
Izpeljali so tudi nekaj posebnih akcij. Lani so tako izpeljali več t.i. prevzemov profila. To pomeni, da so na njihovem profilu po teden dni gostovali štirje profesionalni fotografi in predstavljali Slovenijo skozi svoj objektiv. Konec lanskega poletja pa so v Sloveniji gostili ekipo Beautiful Destinations, ki velja za eno najbolj vplivnih na področju potovanj in turizma na družabnih omrežjih.
Z objavami na njihovem Instagram profilu @Beautifuldestinations so nekatere ikonične vedute slovenskega turizma predstavili več kot osmim milijonom sledilcem po vsem svetu. Tudi v tem letu bodo nadaljevali sodelovanje z vplivnimi Instagramerji.
Sveti Tomaž nad Praprotnim. Foto: Klemen Bandelj (@kbwinner777)
Podoben profil, vendar omejen na našo prestolnico, je @visitljubljana, ki ga vodi Turizem Ljubljana. Ima skoraj 14 tisoč sledilcev, na mesec pa pridobijo okoli 500 novih sledilcev. Na vprašanje, ali po njegovem mnenju Instagram vpliva na ljubljanski turizem, na prihod turistov v mesto, odgovarjajo, da do neke mere zagotovo, koliko, pa je težko reči.
Instagram je po njihovem mnenju medij, ki je zelo pomemben v fazi »sanjarjenja«, ko se turisti še odločajo med različnimi destinacijami. »S tega vidika je naša prisotnost na njem, s kvalitetnimi in avtentičnimi fotografijami ključnega pomena za promocijo Ljubljane,« pravijo.
Fotografske turistične ture
Eden od slovenskih fotografov, ki vodi turiste po zanimivih fotografskih točkah, je Luka Esenko. Pravi, da je vedno več takih turistov, ki prihajajo v Slovenijo samo zaradi fotografiranja. »Sam vsako leto pripeljem v Slovenijo veliko gostov predvsem iz ZDA, Kanade in Velike Britanije. Obisk je daljši, osem do deset dni, pogosto se ti gostje vrnejo domov tudi ob drugem letnem času,« pravi Luka Esenko.
»Tujci so pogosto pozitivno presenečeni nad slikovitostjo slovenske pokrajine in mest. Ne glede na vremenske razmere ali sezono je možno dobiti dober posnetek, tudi zaradi raznolikosti motivov in majhnih razdalj,« še dodaja.
Luka Esenko opaža, da je Slovenija na Instagramu postala res priljubljena: »Veliko je domačih fotografov, ki dobro promovirajo deželo. Primer dobre prakse je @igslovenia, ki deli najlepše fotografije Slovenije in nudi nasvete, katere kraje obiskati. K prepoznavnosti veliko pripomorejo tudi tuji vplivni Instagramerji, ki ponavadi obiščejo nekaj klasičnih lokacij v Sloveniji in te fotke potem obkrožijo to družabno omrežje.«
Omenimo še, da Luka Esenko razvija mobilno aplikacijo Snapp Guides, ki fotografom omogoča odkrivanje najlepših lokacij za fotografiranje. Trenutno si je mogoče naložiti vodiče za 25 destinacij po svetu, dva tudi za Slovenijo. Vsak vodič je pripravljen v sodelovanju z lokalnim profesionalnim fotografom in vsebuje množico foto točk z navodili za dostop, primernim časom za fotografiranje, nastavitvami itd ...
Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Foto: Peter Zajfrid (@peterzajfridphoto)
Še en odličen krajinski fotograf, ki svoje delo predstavlja tudi na Instagramu, je Peter Zajfrid. Znan je predvsem po krajinskih fotografijah vzhodnega konca Slovenije. Pravi, da so zanj najbolj inspirativni kraji Pernica s Perniškim jezerom, Lenart z okolico, Ptuj, Šmartno na Pohorju, Rački ribniki, Sestrže.
Tudi on je prepričan, da Instagram lahko pomaga krajem, da postanejo bolj prepoznavni in imajo posledično večji obisk. Sam se je kot fotografski turist podal na Češko z Južno Moravsko, ki je po njegovem mnenju pravi raj za fotografe, potem pa tudi v Italijo in v Avstrijo.
Fotograf Andrej Tarfila pa pravi, da je Instagram kar zadeva prepoznavnost Slovenije in za turizem zelo pozitiven, s fotografskega vidika pa se mu zdi zadeva manj pozitivna. Odkar mu je posnetek Sorškega polja prinesel veliko fotografsko nagrado na natečaju Sony World Photography in letos še zmago na Balkan photo festivalu, so na točki, kjer je bila posneta, vrste fotografov, ki se trudijo ujeti ta motiv.
Enako je s cerkvijo Svetega Tomaža nad Prapotnim, kjer je lani, ko se je tja odpravil prvič, pa čeprav živi v njegovi bližini, na poziciji ob sedmih zjutraj našel 25 fotografov (10 Britancev, dva Nemca, dva Indijca, Italijani in nekaj Slovencev). »Fotografija je zame individualna, kreativna in intimna zadeva, zato raje odkrivam neznane motive v svoji okolici kot pa stojim v vrsti z drugimi fotografi, razen če ne delam tega za naročnike,« še dodaja Tarfila.
