Tiskane izdaje
Številnim očetom stiki z otroki niso dovoljeni ali pa so zelo omejeni, ker tako zahtevajo njihove bivše žene. Domnevajmo in vzemimo kot realno dejstvo, da so očetje oziroma ločeni zakonci duševno, psihično in čustveno zdravi posamezniki. Niso bili nikoli fizično nasilni do bivše soproge, niso izvajali niti drugih oblik zlorab, temveč so živeli v povprečnem nesrečnem zakonu, ki je tako ali tako pogost v naši geografski dolžini in širini. Opisujem povprečnega slovenskega moškega, ki se je ločil in ima majhne otroke.
Pustimo ob strani vzroke za ločitev, saj je v veliki večini najpogostejša odsotnost zdrave komunikacije, ni negovanja odnosa z iskanjem kompromisov, nista poslušala in slišala drug drugega, pozabila sta na intimne trenutke pripadnosti, ni bilo zdrave in dosledne vzgoje otrok, prevladovala je splošna ignoranca. Otroci so med tnalom in nakovalom. Poslušajo kreganje staršev, njihovo nezadovoljstvo in žalost, jezo in nakopičeno napetost, ki prej ali slej izbruhne in razdre družino. Pa se začne kalvarija, komu bodo dodeljeni otroci, kakšni bodo stiki, kdo bo plačeval preživnino in v kolikšnem znesku, drug drugemu dokazujeta vsak najmanjši strošek, ki je bil za otroke. In pri tem seveda pozabita, da gre za njune otroke! Ne, to zdaj ni več pomembno, bolj se osredotočata na egoistično dokazovanje, kdo ima bolj prav. V takšnih primerih kar resno zaropotam in pozovem oba, naj ravnata odgovorno in zrelo, ne pa kot majhna trdoglava otroka.
Vama otroci pomenijo res vse?
Boli me, ko poslušam zatrjevanje partnerjev, ki se odločata za ločitev, da jima otroci pomenijo vse. Kupujeta jim drage cunjice priznanih proizvajalcev, ki so seveda krepko preplačane (tudi zato otrokom potem ne dovolijo brskanja po peskovniku in plezanja po drevesih – ker v dragih hlačah pa ja ne bodo prišli posvinjani domov), pa na metre brezzveznih igračk, ki se jih naveličajo po dveh urah igranja brez uporabe domišljije. Plačujejo jim razne tečaje in aktivnosti, a ne prisluhnejo, kaj se v otrokovem srčku res dogaja in po čem hrepeni. In potem se takšna partnerja ločita. Seveda še vedno ostaneta starša, a žal premnogi partnerji ob ločitvi in v procesu iskanja maščevanja bivšemu na to pozabijo.
Povejte, kaj zamerite
Tu bom javno napisala, da ženske včasih izjemno kruto in nasilno čustveno obračunavajo z bivšim partnerjem in možem. Ker mu v zvezi niso mogle, znale ali si upale povedati, kaj jih muči, kaj mu zamerijo, in ker niso počistile starodavnih zamer in očitkov do njega, se mu hočejo maščevati za vse povzročene čustvene bolečine, žal včasih tudi prek otrok. To na žalost prepogosto poslušam pa tudi berem na forumu Ločitve, ki ga moderiram. Na njem očetje brez olepšav pišejo svoje izkušnje ob ločitvi, ko so ostali brez družine in brez stikov z otroki. Bivša žena ščuva otroke proti njim, otežuje dogovorjene stike, ne pusti otrok k njim ali celo doseže na centru za socialno delo prepoved vsakršnih stikov. Nedopustno in včasih me je sram, da sama kot socialna delavka po izobrazbi poslušam, kako izjemno pristransko in neprofesionalno, lahko bi rekla celo diskriminatorno, nekatere moje kolegice na centrih obravnavajo očete. Zagotovo nas tega nečloveškega ravnanja brez posluha za obe strani niso učili na fakulteti!
Oče je tisti, ki je v veliki večini prikrajšan za vse, kar je imel v okviru družine. Se pravi, razlomila se je celica, ki jo je skupaj z zdaj bivšo ženo oblikoval. Običajno se prav moški odseli, z ničle začenja novo samsko življenje. Tu ne bom pisala o vsakodnevnih problemih glede tega, kdo bo prevzel odplačevanje kredita, kdo ima večjo plačo, kdo bo otrokom plačeval počitnice in podobne izzive življenja. Danes se osredotočam na to, da je nekaterim očetom odvzeta pravica, da bi sploh videvali svoje otroke. Ustrezne ustanove pristransko prisluhnejo bivšim ženam, ki tako zadostijo svoji jezni potrebi po maščevanju in prek hrbta otrok želijo čustveno zlomiti in uničiti očeta taistih otrok ter bivšega moža. Razmislite, ali je to zrelo, odgovorno, zdravo.
Komu je mar za dobro otrok?
Kdo poskrbi za zdrav in varen razvoj otrok na vseh področjih? Ne smemo si zatiskati oči pred izjemno rušilnimi anomalijami, ki ustvarjajo čustveno okvarjene bodoče ljudi, v katere bodo odrasli takole čustveno zlorabljeni otroci. Ni dovolj, da so se starši razšli in da morajo obiskovati enega od njih ter se prilagajati na velike spremembe, temveč jih še v našem primeru mama ščuva proti očetu. Perverzno in nedopustno.
Tokrat opisujem boleče izkušnje očetov, ki so ločeni in se tudi sami spopadajo z občutki krivde, preizpraševanja, kje so ga polomili in kako bi lahko kdaj v preteklosti ravnali drugače. Pogrešajo otroke in njihov smeh, krmežljave jutranje očke in stiskanje v naročju. Z bivšimi soprogami se skušajo zrelo dogovarjati in prosijo za normalno število stikov, pa gospe ne popustijo, čeprav v škodo lastnih otrok. Ne pozabite, to se dokaj pogosto dogaja. Pomembno je, da užaljene in ločene matere ozavestijo, da delajo izjemno čustveno škodo lastnim otrokom, ko jim ne dovolijo stikov z očetom ali jih omejujejo, ko govorijo o njem grdo, slabšalno ali ponižujoče. To je res neprimerno in škodljivo za zdrav psihični in čustveni razvoj otroka, ki bo nekoč odrasel. Upravičen je namreč do stikov in negovanja ljubezni obeh staršev, četudi so ločeni.
Vem, vsak od nas je vreden svojega denarja. Odrasli, bodimo zreli in odgovorni, medsebojne partnerske zamere rešimo zunaj dometa otrokovih ušes, oči ali srčka. Naši otroci niso smetnjaki, v katere odrasli v svoji nemoči in jezi mečemo vse sorte očitkov in zamer do bivših partnerjev.
* Melita Kuhar je dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka Melita Kuhar, ki vodi projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, 031 666 168. Za individualno svetovanje pišite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
