Odprta kuhinja: Najboljši recepti z jagodami

V osrednji Sloveniji jagode zdaj zorijo tudi na vrtovih, tiste kupljene pa so dovolj poceni, da si jih lahko privoščimo čim več. Maja ste nam za naš mesečni izziv pošiljali recepte, ki jih priporočate v zvezi s tem slast­nim sadežem. Zmagal je tak, ki uteleša prav vse, kar nas pri jagodah najbolj mami (mimo tega, seveda, da jih popolnoma sveže in zrele utrgamo na domači gredici).

Mogoče na prvi pogled niti ni kaj hudo posebnega: jagod­na pita. Ampak dodatki, finese so tisti, ki jo naredijo tako odlično, da štirje, ki smo se v torek vrteli po kuhinji BIC Ljubljana – tam kuharsko preverimo izbor najboljših petih – nismo imeli niti ene same pripombe. Zmagovalka našega jagodnega izziva je Vesna Perko iz Cerkelj na Gorenjskem, ki nam je poslala izvrstno kombinacijo jagod, pehtrana, hrustljave skorjice, neprekosljive arome, ki ji precej doda tudi temni sladkor muscovado.

Ah, pehtran in jagode ...

Ideja je še posebno dobra in prav zdaj uporabna, ker vključuje pehtran, pogosto zelišče na naših vrtovih, s katerim pa si marsikdo razen pri potici ali štrukljih in morda kakšni polivki za meso ne zna kaj dosti pomagati. Tej piti je pehtran dodal ravno prav neke druge, popolnoma skladne arome, da je bila preprosto neustavljiva. Edina drobna pripomba, ki so jo imeli mladi kuharji, je bila, da je mogoče želin odveč, kajti jagode bi se po peki tudi same od sebe strdile ravno dovolj, da bi pito lahko jedli. Ampak, kot rečeno, to je čisto drobna opomba, ki so jo Neli Selan, Alen Praštalo in Jan Mohorič, tokrat odgovorni za vaše recepte, omenili zgolj zato, da se vidi, da smo se res v vsako jed posebej poglobili.

Med prvim in drugim mestom je šlo sicer na tesno: na drugem mestu je po dolgi debati pristal krožnik, ki nam ga je predlagala Tinkara Bizjak iz Medvod. Tu najdemo jagode v čisto drugačni vlogi: v omaki, ki jo prelijemo po sočnem svinjskem fileju, pa tudi kot svež dodatek, za katerega so bili trije kuharji, končna »inštanca« naše komisije, prepričani, da se imenitno poveže skupaj z mesom, omako, okusom zelenja mlade čebulice in sirom feta. Mnenja so bila glede tega povezovanja sicer malo deljena: redakcijski del komisije je menil, da je feta premočnega okusa, da bi bil boljši kakšen nežen sir. Na drugo mesto je ta recept potisnilo dejstvo, da se najzanimivejši del izvedbe nanaša na omako, ki jo jagode tudi sestavljajo – vendar sploh niso prišle do izraza. Kuharji so mislili, da bi bila polovična količina sojine omake dovolj, drugače prevpije čisto vse.

Ne moremo pa reči, da ni okusno: daleč od tega. Je ravno prav eksotike, ravno prav sezonskosti, ravno prav nezapleteno za pripravo, da vam ta recept z lahkim srcem priporočamo v »obdelavo«. Takole je dejala Mojca Koman, drugo sito naše komisije: »Tu ne gre samo za modno mešanje mesa s sadjem: preprosto, sadje sodi k mesu, ker okrepi okus in zaradi kisline pomaga pri prebavi beljakovin v želodcu. Spomnite se na brusnice ob divjačini in govejem mesu, pa na ananas ob perutnini, suhe slive ob svinjini. Pri tem receptu me moti, da kose nežne svinjske ribice potolčemo, kar gotovo ni potrebno. Mogoče bi bilo celo bolje, če bi pekli meso v celem v pečici, da bi ohranili več sočnosti. No, pri peki kosov velja previdnost, da jih ne prepečemo. Je mogoče tole jagodno omako skuhati v malo večji količini in konzervirati (vložiti, zamrzniti) za kdaj drugič?«

Preprosto malo drugače

Tretje mesto: ražnjiči z jagodami in biskvitom naše redne dopisovalke Mirijam Tavčar iz Žirovnice. Tule nas je seveda navdušila drugačna izvedba, ne gastronomska veščina: »Če smo malce ustvarjalni, je mogoče te ražnjiče narediti zelo privlačne. Jagod denimo jaz ne bi rezala, ker so zelo občutljive, ampak bi raje izbrala manjše in takšne nanizala na paličice. Mogoče bi celo naredila manjša nabodalca, z le po eno jagodo, ki sloni na eni kocki biskvita. Finger food,« je bil Mojčin komentar.

Od drugih sadnih nabodal te loči biskvit; nanj pa so imeli kar nekaj pripomb naši mladi kuharji: preveč moke, preveč »gosto« in zagatno testo nastane iz teh sestavin. Morda zato, da obstane na palčki? Pa še ogromno ga je, zato mirno prepolovite količine. Ta sladica kulinarično in prehransko sicer ni nič kaj posebnega: je pa lep primer, kako se preproste, vsakdanje stvari z nekaj ideje in volje spremenijo v nekaj precej bolj privlačnega, iznajdljivega in duhovitega. Nam se je ta namig zdel vreden bona za 40 evrov.

Čokoladna torta, ki smo jo postavili na četrto mesto, je dobra, kar smo pri njej pogrešali, je odločnejša vloga jagod. To je namreč recept, iz katerega boste dobili veeeliko čokoladnega okusa – mladi kuharji mislijo, da je ta del morda preobsežen, kajti »teža« te čokolade je nekaj srednjega: ni težka kot bomba, ni pa niti izrazito lahkotna. Tako da: če zmanjšate količino čokolade in povečate količino jagod, ki se nedvoumno imenitno ujemajo z njo, boste dobili ravno pravi rezultat. Bodite tudi korajžni z ingverjem, če vam je pri srcu. Mi smo bili konzervativni in nam je bilo potem žal. Je pa res, da bi to torto lahko obložili s katerim koli jagodič­jem ali drugim sadjem, tako da jo težko predstavljamo kot izrazito »jagoden« recept. Boste pa z njo uspešni, če se je lotite za goste ali ljube domače.

Med prvih pet smo tokrat uvrstili še šalovsko sladico. Ima lepo zgodbo: »Všeč mi je ideja s svinkino granito na vrhu. Aromatično, predvidevam,« je komentirala Mojca Koman. Tudi pri ocenjevanju nam je bil del s sivkino granito najbolj všeč; prav lepo nas je popeljal v zgodbo o tej sladici, ki nam jo je poslala gospa Tatjana Novak: »Sladica je dobila ime po kraju Šalovci na Goričkem, kjer imamo počitniško hišico. V bistvu je to starejša hiša, okrog nje veliko dvorišče in velik sadovnjak, vse skupaj pa s treh strani meji na krasen gozd. Okrog hiše imamo nasajeno sivko, ki se je ravno zdaj obarvala čudovito modro in s svojim vonjem prav vabi, da si jo privoščimo. Med sivko, v travi in po cvetličnih gredicah so se bujno razrasle gozdne jagode, ki so prav zdaj zrele in so najboljše sveže. Odličen konopljev liker, ki ga dam zraven, pa sem tudi dobila v Šalovcih, izdelujejo ga v društvu Korenika Šalovci, in sicer iz domače, ekološko pridelane prekmurske konoplje. Tako sem glavne sestavine sladice nabrala in dobila tako rekoč na domačem pragu in jih s pridom uporabila.« Lepo, ni kaj. Čestitamo vsem, ideje bodo zanesljivo padle na plodna tla.