Tiskane izdaje
V središču Londona bodo v Temzi verjetno še letos začeli urejati nov plavalni bazen na prostem, saj se čedalje več Britancev navdušuje nad plavanjem na zunanjih vodnih površinah.
»Na tisoče ljudi bi rado plavalo v središču Londona,« je povedala Caitlin Davies, avtorica knjige Downstream (Po reki navzdol) o zgodovini plavanja po Temzi. »Pravzaprav je zanimivo, da se vračamo k Temzi in nas zanimajo iste stvari, ki so nekoč zanimale ljudi v viktorijanskem obdobju.«
Spletna kampanja, s katero so nameravali zbrati 125.000 funtov (175.000 evrov) za začetek gradnje bazena, ki bi ga polnili s filtrirano vodo iz Temze, umestili pa bi ga med parlament in turistično znamenitost London Eye, je bila zelo uspešna, saj so zbrali več denarja, kakor so sprva pričakovali.
Chris Romer-Lee, eden od pobudnikov projekta, upa, da bo to dovolj, da bodo do konca leta vložili prošnjo za lokacijsko dovoljenje za ogrevani bazen, ki bo predvidoma stal 11 milijonov funtov (15,4 milijona evrov). »Naša generacija je bila med odraščanjem prepričana, da po strugi Temze teče strupena voda,« je povedal. »Z našim projektom bi radi spremenili takšno razmišljanje.« Romer-Lee je dodal, da se je predlog, ki ga je podprlo več kakor 1200 ljudi, »pojavil ob pravem času, saj se spet čedalje več ljudi navdušuje nad plavanjem na prostem«.
Špartansko mrzli bazeni
Plavanje na prostem že dolgo zanima prebivalce prestolnice, v kateri je več špartansko mrzlih bazenov v parkih Hampstead Heath in Hyde Park. Toda zdaj se zdi, da se takšno preživljanje prostega časa uveljavlja tudi drugod po Veliki Britaniji.
Umetnica Amy Sharrocks, ki že več desetletij raziskuje odnos med ljudmi in vodo, si prizadeva organizirati vsakoletni dogodek, med katerim bi v Temzi zaplavalo približno sto ljudi. Rada bi poskrbela za to, da bi vsako leto za eno uro zaprli promet za komercialna in turistična plovila ter tako naredili prostor za ljudi. »Ljudje morajo vzpostaviti pravi odnos z reko. Druga mesta po svetu so rešila to vprašanje in dovolila ljudem, da so skočili v osvežujočo vodo,« je povedala.
Sharrocksova je prepričana, da je želja po skoku v vodo »odziv na čedalje bolj suho mestno življenje«. Spodbudila so jo številna elektronska sporočila podpore in zdaj upa, da ji bo uspelo zbrati dovolj sredstev, s katerimi bi lahko pripravila strokovno oceno svojega predloga in ga nato predstavila predstavnikom agencije, ki upravlja londonsko pristanišče.
Foto: AFP
Toda nad plavanjem v naravi se ne navdušujejo samo v Londonu. Društvo za plavanje na prostem je državna organizacija, ki je imela še leta 2006 komaj 300 članov, danes pa jih ima kar 25.000. Predstavniki organizacije trdijo, da so največja tovrstna organizacija na svetu. »Ko sem leta 2006 ustanovila Društvo za plavanje na prostem, se je večini to zdela nevarna dejavnost, s katero se ljudje ukvarjajo v mrazu in umazaniji,« je povedala ustanoviteljica društva Kate Rew. »Zdaj je plavanje v naravnem okolju v javnosti predstavljeno kot nekaj čudovitega.«
Voda je kakovostna
Čedalje kakovostnejša voda v Temzi je eden od razlogov, da lahko Londončani zdaj sanjarijo o čofotanju po eni od najbolj znanih rek na svetu. Plavalce v reki danes precej bolj ogrožata gost ladijski promet in plimovanje reke kakor oporečna kakovost vode, čeprav ni bilo vedno tako. Temzo so leta 1957 razglasili za biološko mrtvo reko, že leta 1958 pa se je po Londonu zaradi količine odpadkov, ki so se iztekali neposredno v reko, razširil neznosno moteč smrad.
Foto: AFP
Tudi novi naravni plavalni bazen s trsjem in lokvanji na obnovljenem območju King's Cross blizu železniške postaje Eurostar dokazuje, da so ljudje čedalje bolj navdušeni nad plavanjem na prostem. Ta dejavnost je postala že prava nova moda, čeprav so Londončani vedno radi plavali na prostem. Daviesova je opozorila, da so ljudje plavali v Temzi že leta 1875 po ureditvi kanalizacije, vendar so to počeli v posebnih kopalnih kadeh, ki so plavale po površju reke.
