Od letošnjega aprila je na letališču Ponta Delgada, ki se nahaja na tem otočju z 250.000 prebivalci, število potnikov v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za tretjino. Tudi hoteli so imeli več prenočitev, in sicer za 35,2 odstotka. Še leta 2014 je Azore obiskalo 350.000 ljudi. S tem je najbolj skromno obiskana portugalska turistična destinacija. Delež Azorov na južnoevropejskem turističnem trgu je zgolj 2,1 odstotka.
Prejšnja leta so morali tisti, ki so hoteli na Azorih opazovati kite in delfine, potovati z dragimi nacionalnimi in regionalnimi letalskimi prevozniki. »Že dolgo časa sem sanjala o tem, da bi videla Azore. Prijateljica mi je povedala za nizkocenovne lete in tako sem priletela sem za 100 evrov. Ta kraj je res nekaj posebnega in narava je zelo lepa,« navdušeno pripoveduje 33-letna italijanska turistka Pamela Massi in vzhičeno opazuje delfine, ti se v kristalno čisti vodi igrajo ob premcu njenega motornega čolna, ki se premika ob obali Sao Miguela, največjega od devetih otokov azorskega otočja. »Lani smo bili na Novi Zelandiji in dva dni smo zaman iskali kite. Tukaj pa jih lahko vidiš že 15 kilometrov stran od obale,« je povedala Tineke Intzveld, nizozemska popotnica, presrečna, da je lahko v bližini kitov glavačev, ki so največji zobati plenilci na svetu.
Otočani prisegajo
Čeprav pomeni uvedba nizkocenovnih povezav za marsikaterega navdušenca nad naravnimi lepotami uresničitev sanj, povečan pritok turistov lahko ogrozi pristne naravne lepote azorskega otočja, čeprav otočani prisegajo na zeleni turizem. S sedanjimi hotelskimi kapacitetami lahko prenočijo 10.000 gostov, na odobritev oblasti pa čaka še 20 projektov, ki bi kapacitete povečali za 1800 postelj. Lokalni voditelji so postavili najvišjo mejo kapacitet na 15.000 postelj. »Še ob pravem času smo ujeli veliki val, saj hočejo nizkocenovne družbe narediti letalsko povezavo dobičkonosno in jo zato na veliko oglašujejo,« je povedal 37-letni Portugalec Joao Reis, ki je na severni obali otoka Sao Miguel pred kratkim odprl Santa Barbara Eco-Beach Resort. V gradnjo 15 vil na pobočju hriba je vložil dva milijona evrov in pri tem uporabil 95 odstotkov recikliranega gradbenega materiala (na primer plošče iz plutovine, bazalt in les). Svoje letovišče ima za trajnostno alternativo tradicionalnim hotelom, ki uničujejo okolje. Reisove vile so že rezervirane do konca poletja. Ob tem pove, da se bo pritok turistov v prihodnjih letih podvojil ali celo potrojil, a kljub temu bodo Azori ostali nišno območje za pohodnike, deskarje in potapljače.
Ohraniti idilično podobo
Lokalna oblast pravi, da so pripravljeni na »premišljeno tveganje«. »Naša zakonodaja o zaščiti okolja nam omogoča, da se samozavestno spoprimemo z novimi okoliščinami,« je povedal vodja lokalnega sektorja za turizem in transport Victor Fraga. Na primer: skoraj dve leti stara direktiva nalaga turistom, ki hočejo obiskati naravne vrelce v kraju Caldeira Velha, da plačajo vstopnino. Diogo Caetano, 35-letni geolog, ki je na čelu društva Prijatelji Azorov, priznava, da bi imelo otočje veliko koristi od razvoja turizma, a ga skrbijo nekatera druga občutljiva področja, ki so v nevarnosti. Skrbi ga panoramski razgled ob Sete Cidades, dveh jezerih, od katerih je eden modre, drugi pa zelene barve in sta priljubljeni turistični točki. Lepoto razgleda kvari ogromen hotel iz betona, ki je že od 90. let prejšnjega stoletja opuščen in je neprijetni simbol destruktivnega načina gradnje, značilnega za pretekla leta. »Moramo biti pozorni na to, da ne ogrozimo okolja in idilične podobe, ki privlači turiste,« je povedal Caetano.