Na Everest se je mogoče povzpeti iz dveh smeri: s severne strani oziroma Tibeta in iz južne, nepalske smeri. Kitajske oblasti v Tibetu so vzpon na goro omejile na alpiniste, stare med 18 in 60 let, medtem ko je edina omejitev z nepalske strani minimalna starost 16 let.
»Starostno omejitev že nekaj časa načrtujemo, vendar nekaterim to ni povšeči, a mislim, da je omejitev potrebna,« pravi Tshering.
Kljub nekaterim pozivom k starostni omejitvi alpinistov, ki se vzpenjajo na najvišji goro sveta, pa raziskava, objavljena na adventurestats.com, prikazuje, da med alpinisti, starejšimi od 50 let, ni povečanega števila smrtnih primerov v primerjavi z mlajšimi alpinisti.
Na vrh sveta tudi 17 Slovencev
Med 11.000 poskusi vzponov na Everest med letoma 1922 in 2006 je delež smrtnih primerov v starostni skupini do 29 let 1,9 odstoten. Delež umrlih alpinistov, starih med 30 in 39 let, je 1,7 odstoten, med 40 in 49 let 1,5%, v skupini alpinistov, ki so starejši od 50 let pa 1,6 odstoten. Med poskusom osvojitve Everesta je sicer med letoma 1921 in 2016 umrlo skupno 282 ljudi.
Uspešnost vzponov na Everest (med letoma 1922 in 2006) je bila 29 odstotna, med srečneži, ki so osvojili najvišji vrh sveta pa je tudi 17 Slovencev.
Prvi je Everest osvojil Jernej Zaplotnik 13. maja 1979. Isti dan je vrh dosegel tudi Andrej Štremfelj, ki je vzpon uspešno ponovil še oktobra leta 1990, takrat skupaj s svojo ženo Marijo, s čimer sta postala prvi zakonski par, ki je skupaj stopil na vrh te mogočne gore.
Na Everest se je leta 1989 povzpel tudi Viki Grošelj, ki ima za sabo sicer enajst vzponov na deset osemtisočakov. Svojega podviga na najvišjo goro sveta se še zelo dobro spominja. Kot je dejal, je plezanje na Himalaji najtežje na svetu predvsem zaradi izjemno nizkih temperatur in pomanjkanja kisika.
Prav poseben podvig pa je leta 2000 uspel Slovencu Davu Karničarju, ki se je z vrha Everesta spustil s smučmi. Slovenci pa se lahko pohvalimo tudi z vodniškim vzponom na Everest, maja 2009 ga je opravil Tomaž Jakofčič.