Tiskane izdaje
Kaj imata skupnega Češka in Afrika? Živalski vrt Dvůr Králové, enega najuspešnejših vzrediteljev afriških kopitarjev na svetu, v katerem živi največja čreda žiraf zunaj Afrike. V njegovi lasti so tudi trije severni beli nosorogi, zadnji trije osebki te kritično ogrožene vrste: samici Najin in Fatu ter samec Sudan, poslednji moški predstavnik severnega belega nosoroga.
V živalskem vrtu, slabi dve uri vožnje od češke prestolnice, so se skotili tudi edini mladiči severnega belega nosoroga v ujetništvu. Dvůr Králové je ena glavnih institucij, ki si prizadevajo za njihovo rešitev pred izumrtjem. Za tako bogato zbirko afriških kopitarjev, ki si jih lahko ogledate na čisto pravem safariju, je zaslužen prvi direktor živalskega vrta Josef Vágner. V 60. in 70. letih je organiziral več odprav v Afriko in v živalski vrt na ravnici ob Labi premestil okoli 3000 živali. »Govori se, da je bila to največja premestitev prostoživečih živali v zgodovini,« pove Jan Stejskal, vodja komunikacij in mednarodnih projektov, tudi projekta ohranitve severnih belih nosorogov.
V naravi (verjetno) izumrli
Trenutno v češkem živalskem vrtu živi 18 nosorogov: 15 črnih in trije južni beli. Štiri severne bele nosoroge so leta 2009 premestili v rezervat Ol pejeta v Keniji v upanju, da jim bo okolje, bolj podobno njihovemu naravnemu habitatu, povrnilo voljo do življenja in snovanja potomcev. Zadnji mladič severnega belega nosoroga se je v živalskem vrtu skotil daljnega leta 2000. Severni beli nosorogi so najbolj ogroženi afriški sesalci, njihove navzočnosti v naravi niso potrdili od leta 2008. Pravzaprav so na robu izumrtja že od sredine 80. let prejšnjega stoletja, ko jih je živelo le še okoli 15, vsi v narodnem parku Garamba na SV Demokratične republike Kongo. »Lahko bi bili še v Južnem Sudanu in SV delu Demokratične republike Kongo, vendar je bilo med letoma 2004 in 2005 tam toliko krivolova, da je zelo malo možnosti za to,« dvomi Stejskal.
Edina »napaka«, ki so jo »zagrešili« severni beli nosorogi, je, da so si za življenjski prostor izbrali območja v Afriki (deli Ugande, Čada, Sudana, Srednjeafriške republike in DR Kongo), kjer že desetletja potekajo krvavi oboroženi konflikti. Njihov stranski produkt je nekompetentno in koruptivno vodenje teh držav in upravljavskih struktur na vseh nižjih ravneh, katerega nosilci za lastno bogatenje lahkotno dopuščajo degradacijo okolja in pobijanje ogroženih živalskih vrst.
Seveda pa se krivolov ne bi tako razpasel, če na drugi strani ne bi bilo enormnega povpraševanja. Nosorogove rogove, ki se prodajajo po ceni zlata, moški v Jemnu uporabljajo za spravilo svojih mečev, v Aziji, zlasti na Kitajskem in v Vietnamu, pa prah iz rogov, čeprav gre zgolj za keratin, iz katerega so tudi človeški nohti, uporabljajo za odpravljanje najrazličnejših tegob, od zdravljenja raka do lajšanja mačka.
Matična skupina severnih belih nosorogov (dva samca in štiri samice) je v češki živalski vrt iz Afrike prišla leta 1975; v njej je bil tudi mladi samec Sudan. Leta 1977 so iz safari parka Knowsley v Veliki Britaniji v Dvůr Králové pripeljali še eno samico, začetke vzrejnega programa severnega belega nosoroga oriše Stejskal. Zaradi nevarnosti, da bi ogrožene živali pokončal kakšen virus, so dve samici in enega samca še v času trde komunistične vladavine preselili v živalski vrt v San Diegu, vendar nosorogi tam niso imeli mladičev. V Dvůr Královém se je leta 1980 skotil samček Suni, prvi mladič severnega belega nosoroga v ujetništvu. Leta 1983 je sledila Nabire, leta 1989 pa Najin, ki je leta 2000 postala mati zadnjega živega skotenega mladiča severnega belega nosoroga v ujetništvu, samice Fatu.
Zapor v naravi
Prva leta po premestitvi štirih severnih belih nosorogov iz Češke v kenijski rezervat Ol pejeta so bila videti obetavna. Leta 2012 se je Suni paril z Najin, vendar se je po 16 mesecih gestacijskega obdobja pokazalo, da ta žal ni breja. Nato so se začeli vrstiti tragični dogodki. Oktobra 2014 je umrl 34-letni samec Suni, prvi mladič severnega belega nosoroga, ki se je skotil v ujetništvu, in eden od dveh preostalih za parjenje sposobnih samcev. Breme zaploditve mladiča severnega belega nosoroga je v celoti padlo na priletnega Sudana. Decembra istega leta je v živalskem vrtu v San Diegu umrl samec Angalifu, novembra 2015 pa še 41-letna samica Nola. S tem je kalifornijski živalski vrt, najuspešnejši vzreditelj afriških nosorogov, ostal brez severnih belih nosorogov. Smrt je kosila tudi v Dvůr Královém. Julija lani je zaradi zapletov pri predrti cisti umrla 31-letna Nabire.
Tri preživele nosoroge, 43-letnega Sudana, njegovo 26-letno hčer Najin in Najinino 16-letno hčer, Sudanovo vnukinjo, Fatu, v rezervatu Ol pejeta razvajajo s kakovostno hrano in priboljški korenčka, vendar je težko reči, da so svobodni, priznava Stejskal. Gibljejo se na slabe tri kvadratne kilometre velikem območju, ki je zaščiteno z dvema ogradama in pod 24-urnim nadzorom oboroženih rangerjev. Sudan ima osebnega stražarja, zaradi večje varnosti pred divjimi lovci pa so mu odstranili njegov rogati ponos.
Resnično skrb vzbujajočo vest pa je prinesel zdravstveni pregled trojice jeseni 2014. »Ugotovili so, da ima Fatu patološke spremembe na maternici, ki preprečujejo uspešno oploditev. Najinini reproduktivni organi so bili videti dobro, vendar ima težave z zadnjimi nogami, zato ne bi prenesla samčeve teže med parjenjem niti ne bi mogla donositi mladiča. Sudan pa ima skrb vzbujajoče majhno število spermijev,« povzame Jan Stejskal.
Nosorog iz epruvete?
Decembra lani so institucije, ki si prizadevajo za ohranitev severnega belega nosoroga, sklicale krizni posvet na Dunaju. Na njem je sodelovala tudi mednarodna zasedba strokovnjakov s področja tehnologij matičnih celic in izdelala rešilni načrt za severnega belega nosoroga. Ta vključuje umetno oploditev v kombinaciji s hormonsko terapijo – z njo so v preteklosti že poskušali pri samici Najin, a niso bili uspešni – ter umetno oploditev v kombinaciji s tehnologijo matičnih celic, s katero bi laboratorijsko ustvarili zarodek. To bo prva uporaba tehnologije matičnih celic za namene ohranitve kakšne živalske vrste.
Edini preživeli samici Najin in Fatu bodo najprej zdravili s hormonsko terapijo, oktobra pa jima nameravajo odvzeti jajčeca in jih oploditi s spermo poginulih samcev severnih belih nosorogov, ki jo hranijo v tekočem dušiku v živalskem vrtu v San Diegu. Z umetno oploditvijo bodo dobili zarodke, ki jih bodo vstavili nadomestnim materam, samicam južnega belega nosoroga iz evropskih živalskih vrtov. Ta vrsta afriškega nosoroga je edina, ki ni ogrožena. V naravi jih živi več kot 20.000, največ v Južni Afriki. Ta postopek ne bo lahek, saj znanstvenikom doslej še ni uspelo izvesti umetne oploditve pri nosorogih. Težko bo pridobiti že jajčeca obeh samic. »To so ogromne živali, jajčnike pa imajo le nekoliko večje od človeške pesti,« pove Stejskal. Metodo zbiranja jajčec vadijo na samicah južnega belega nosoroga.
Lahko pa se zgodi, da znanstveniki od obeh samic ne bodo mogli zbrati dovolj jajčec za umetno oploditev. V tem primeru bodo morali ubrati drugačen pristop. Uporabiti bodo morali celice zamrznjenega tkiva umrlih osebkov severnega belega nosoroga in jih reprogramirati v matične celice, iz katerih se bodo razvili spermiji in jajčeca. Iz njih bi lahko ustvarili zarodke severnih belih nosorogov, ki bi jih spet vstavili v nadomestne matere južnih belih nosorogov. Znanstveniki so iz matičnih celic nosorogove kože že ustvarili inducirane pluripotentne matične celice, ki se lahko razvijejo v katero koli celico v telesu, ni pa jim še uspel ključni korak: spremeniti jih v spermije in jajčeca, piše Guardian. Toda Thomas Hildebrandt, vodja skupine znanstvenikov z Inštituta Leibniz za preiskovanje živali iz živalskih vrtov in prostoživečih živali, ki so dobili to nalogo, je optimističen. »Prepričan sem, da bomo na koncu znali tudi to."
A potrebnega bo neizmerno veliko truda – tako opozarjajo kritiki – in denarja. Živalski vrt v San Diegu naj bi že zbral okoli dva milijona dolarjev za financiranje svojega prispevka k projektu, živalski vrt Dvůr Králové pa skupaj z rezervatom Ol pejeta v kampanji Make a rhino zbira milijon dolarjev. Hildebrandt pa je za Observer povedal, da je proračun njegove raziskovalne skupine zgolj 100.000 dolarjev.
O etični dilemi tolikšnega finančnega vložka za ohranitev ene same vrste so razpravljali tudi znanstveniki na Dunaju. Jan Stejskal pa jo postavlja v kontekst živalskega vrta Dvůr Králové. »Že več kot 40 let si prizadevamo za ohranitev severnega belega nosoroga. Počutimo se odgovorne zanj, če vemo, da obstaja možnost za njegovo rešitev. Res bomo potrebovali veliko denarja, vendar tehnika umetne oploditve ne bi prispevala le k ohranitvi severnega belega nosoroga, temveč tudi drugih vrst nosorogov: sumatrskega, ki jih je le še okoli sto, in javanskega, ki jih je le še 63.
Pozneje bi lahko koristila tudi prizadevanjem za ohranitev drugih ogroženih živalskih vrst. Hkrati pa menim, da je znesek, potreben za rešitev tako karizmatične in lepe živali, absolutno upravičen. Poglejte samo, za kaj vse ljudje trošijo denar. Pol milijona dolarjev, kolikor potrebujemo za optimizacijo protokola za zbiranje jajčec samic v Ol pejeti, stane lamborghini ali pa 20 kvadratnih metrov nepremičnine v Monaku.«
