Brez varovanja čez El Capitan

Ameriški plezalec Alex Honnold je opravil neverjeten solo vzpon prek 900-metrske granitne stene v parku Yosemite.

Objavljeno
06. junij 2017 14.51
Yosemite Climbing Record
Miha Pribošič
Miha Pribošič

Plezalec Alex Honnold je znan predvsem po vzponih brez varovanja. V soboto ob 9.30 zjutraj je bil za njim podvig, o katerem verjetno nihče ni razmišljal povsem resno: več kot 900 metrov navpičnega granita − najbolj znane in ikonične skalne vertikale na svetu − se je v malo manj kot štirih urah povzpel brez varovanja in s tem opravil enega najbolj izstopajočih vzponov v zgodovini tega športa.

Alex ne daje vtisa adrenalinskega odvisneža. Umirjen, stvaren, inteligenten, poln humornih domislic in predvsem skromen, je eden redkih solistov, ki ga plezalna skupnost večinoma ne obsoja zaradi drznih vzponov. A to ne pomeni, da je nesmrten. Vsak vzpon se lahko zaradi spleta okoliščin končna s padcem. In če gre za solo vzpon, je padec neizogibno usoden in zadnji.

 

Kar Alexa morda razlikuje od preostalih predrznih plezalcev, je metodičnost in skromnost, ki ju uspeva ohranjati pri svojih vzponih. Eden od najboljših plezalcev tega časa in dober Alexov prijatelj Tommy Caldwell si pred Alexovim vzponom ni mogel razjasniti, ali gre za prikaz vrhunskega mojstrstva ali za rusko ruleto. Ali naj prijatelja spodbuja in mu pomaga z nasveti ali naj ga poskusi prepričati, da opusti zamisel. Na koncu mu je seveda pomagal pri pripravah. A ko je nastopil dan vzpona, se je umaknil k družini in Alexa ni spremljal v živo.

Za Alexa ni bilo vprašanje, ali tvega. Na vzpon se je ciljano pripravljal več kot leto dni, zamisel pa je imel v glavi veliko prej. Zapisana je bila na vrhu seznama, na listu papirja, ki je bil vedno nekje v bližini v njegovem bivalnem kombiju, kjer preživi večino leta.

V soboto se je v temi pripeljal pod steno El Capitana v nacionalnem parku Yosemite in oblečen samo v kratko majico in bombažne hlače ter opremljen samo z vrečko za magnezijo in plezalnimi čevlji, vstopil v steno. Lani jeseni je poskušal prvič, a je po stotih preplezanih metrih začutil, da nekaj ni v redu, in je sestopil. Tokrat dvomov ni bilo in kmalu se je sprehajal po prvem kočljivem raztežaju − strmih ploščah brez oprimkov, kjer mora plezalec zaupati samo trenju gume na čevljih in ves čas držati telo v optimalnem naklonu, da noge ne zdrsnejo. Kasneje se je enako uspešno spopadel z drugimi ključnimi deli smeri, tudi previsi in strehami, kjer je izpostavljenost popolna in se vsakemu »normalnemu« človeku potijo dlani samo ob gledanju plezalca. Kasneje je Alex povedal, da je v vzponu neizmerno užival in da je šlo za enega njegovih »varnejših« podvigov, kjer niti za trenutek ni bil v dvomih.


El Capitan − plezalski raj: 900 metrov visoka granitna stena v nacionalnem parku Yosemite. Foto: AP Pictures

Smer, ki jo je preplezal, se imenuje Freerider in je fizično tako zahtevna, da so plezalski mediji še do pred kratkim poročali o vsakem vzponu v njej, ki je bil opravljen prosto − torej brez tehničnih pripomočkov, kjer se vrv uporablja le za varovanje. A Alexova moč in splošna fizična pripravljenost nikoli ni bila vprašanje − pri solo vzponu prek Freeriderja je bil resnični izziv, ali mu bo uspelo ohraniti popolno zbranost na vseh skoraj tisoč metrih granita. Le trenutek omahljivosti ali dvoma bi bil namreč preveč. Alex skromno odgovarja: »Med soliranjem se zavedam nevarnosti, a strah mi tam zgoraj prav v ničemer ne pomaga, zato ga odmislim.«

V soboto so se tako njegove sanje, fizične sposobnosti in legendarna hladnost zlili v izjemen prikaz plezalskega mojstrstva. Po štirih urah popolnega nadzora nad telesom in umom se je Alex Honnold potegnil čez rob El Capitana in se objel z najbližjimi prijatelji.

Tommy Caldwell je svoje pisanje o vzponu sklenil s temi besedami: »Kar se tiče psihološke moči, sem prepričan, da gre za enega največjih športnih dosežkov vseh časov. Upam, da bo mnoge navdihnila Alexova predanost popolnosti in sposobnost živeti brez strahu in manj njegova pripravljenost sprejemati tveganje.«