Tiskane izdaje
V sedemdesetih so se didžeji, plesalci, ustvarjalci grafitov in prvi raperji zbirali v razpadajočih stavbah v Bronxu, kjer se je rodil hiphop. Ta je danes več milijard dolarjev vredna industrija, Bronx pa obnavljajo, vendar se mora najsevernejša newyorška četrt še vedno truditi, da bi čim bolje izkoristila svojo dediščino.
Hiphop je nastal v pritličju stanovanjske zgradbe na Sedgwick Avenue št. 1520 pod navadnimi neonskimi lučmi. Enajstega avgusta 1973 je tam Clive Campbell z vzdevkom Kool Herc začel združevati zvočne izseke z različnih glasbenih plošč na dveh gramofonih ter tako nevede postal prvi hiphopovski didžej. Coke La Rock je bil prvi nastopajoči raper, ki je izgovarjal besedilo ob glasbeni podlagi. Hiphopovska kultura se je s svojo mešanico didžejanja, rapanja, ustvarjanja grafitov in plesa razvila v globalen pojav. Zdaj so v Bronxu obnovili več znamenitih prostorov, med drugim Cedar Playground, kjer so prirejali prve hiphopovske zabave na prostem, in središče River Community Center v Bronxu, kjer je začel svojo pot didžej Afrika Bambaataa.
Še vedno brez hiphopovskega muzeja
Začetke hiphopa so predstavili tudi v televizijski seriji The Get Down, ki so jo prvič predvajali lani avgusta. Vendar ima Bronx bolj malo koristi od velikanske industrije hiphopa, in čeprav se je pred kratkim začel nekoliko hitreje razvijati, je precej manj uspešen od razkošnega Manhattna ali hitro rastočega Brooklyna. V Bronxu so že večkrat hoteli urediti hiphopovski muzej, vendar načrtov še vedno niso uresničili. Rocky Bucano, poslovnež in producent, ki si prizadeva za ureditev muzeja, je nedavno ustanovil fundacijo, ki podpira projekt, h kateremu je privabil več predstavnikov prve generacije hiphopa, med drugim Kurtisa Blowa.
Fundacija namerava urediti velik kompleks ob reki Harlem, ki loči Bronx od Harlema. Ob muzeju bodo uredili poslovne stavbe, parke in cenovno ugodne stanovanjske zgradbe. Bucano je povedal, da ga je podprlo več mestnih in državnih politikov, in če bo mestna uprava potrdila projekt, bo za podporo zaprosil »podjetja, ki so zaslužila veliko denarja z izkoriščanjem rapovske glasbe«. Muzej bo postal »središče gospodarske dejavnosti v četrti, v kateri se je rodil hiphop«, je dodal.
V napačni dvorani slavnih
Predsednik mestne četrti Ruben Diaz ml. meni, da bi v muzeju lahko predstavljali tudi nove gradnje in podatke o zmanjševanju števila kaznivih dejanj v Bronxu, ne pa samo »podrtih zgradb«, ki jih obiskovalci pričakujejo. »Takšen muzej bi lahko pokazal ljudem, da ni več tako, kakor je bilo, vendar še vedno nismo izgubili tega, zaradi česar smo bili nekaj posebnega. Zelo nam je všeč, da smo rojstni kraj hiphopa,« je povedal. Muzej hiphopa je primerjal z dvorano slavnih rock'n'rolla – templjem, posvečenim rock kulturi v Clevelandu, kamor čedalje pogosteje sprejemajo rapovske glasbenike. Čez mesec dni bodo, denimo, v dvorano sprejeli Tupaca Shakurja, ko bodo pripravili slavnostno prireditev v Brooklynu.
»Nikakor ne bi bil rad nespoštljiv do rock'n'rolla ali ljudi iz ustanove Smithsonian, vendar mi je vedno zelo neprijetno gledati, kako hiphopovske glasbenike sprejemajo v dvorano slavnih rock'n'rolla. Precej bolj primerno bi bilo, da bi jih sprejemali v dvorano slavnih prav tu, kjer se je vse skupaj začelo,« je dejal. Diaz upa, da bo res mogoče urediti muzej, vendar je opozoril, da je najpomembneje združiti vse, ki delujejo v svetu hiphopa. »Mislim, da se to ne bo zgodilo, dokler začetniki hiphopa, finančniki in mogotci hiphopa ter novi hiphopovski glasbeniki, torej ves svet hiphopa, ne bodo združili svojih moči.«
Debra Harris je odkrila obetaven trg, ko se je odločila privabljati turiste v Bronx, da bi si ogledali zgodovino hiphopa. Med njimi je razmeroma malo Američanov, več je obiskovalcev iz Velike Britanije, Francije in Nemčije, prav tako iz Avstralije in Japonske. Toda sloves Bronxa je še vedno takšen, da Harrisova 15 let po tem, ko se je lotila te dejavnosti, začenja turistične oglede v Harlemu, da ljudi ne bi prestrašila. »Najbolj priljubljena sta Manhattan in Brooklyn. Bronx se jima bo sčasoma pridružil in ljudje se bodo začeli zanimati zanj, toda vse dokler se ga bodo nekoliko bali, ga ne bodo obiskovali sproščeno,« je povedala.
Četrt so zavohali nepremičninarji
Število umorov v Bronxu se je od leta 1990 zmanjšalo za šestkrat, vendar ima četrt še vedno najvišjo stopnjo kriminala v New Yorku. Cene na Manhattnu in v Brooklynu so čedalje manj dostopne za številne Newyorčane, zato nepremičninska podjetja zadnja leta veliko vlagajo v jugovzhodni del Bronxa. Dobro vedo, da bi jim koristilo, če bi svojim stavbam dodali nekaj, kar je povezano s hiphopom. BG 183 – to je vzdevek Soterja Ortiza iz grafitarskega kolektiva Tats Cru – je povedal, da jih nepremičninska podjetja pogosto zaprosijo, naj z grafiti okrasijo njihove stavbe, saj upajo, da bodo tako videti pristnejše. To se je, denimo, zgodilo z nekdanjo tovarno v četrti Hunts Point, ki jo bodo odprli kot poslovno stavbo nekaj mesecev po tem, ko so njene zidove poslikali z grafiti.
Zdi se ironično, da se vse to dogaja po tem, ko se je moral kolektiv Tats Cru več let izogibati policiji ter na skrivaj slikati umetniške podobe po ulicah in vlakih, zdaj pa jih vabijo v umetnostne galerije. »Vedno so nam govorili: tega tu ne smete početi, saj vas bodo ujeli,« je povedal BG 183. »Zdaj nam podeljujejo nagrade.«
