Tiskane izdaje
Penilna kost oziroma bakulum (lat.) je kost v penisu večine sesalcev, ne pa pri človeku, konjih, vrečarjih, zajcih in hijenah. Kot ugotavljajo, je kost navečja razločevalna lastnost pri sesalcih: bodisi je sploh nimajo bodisi se razlikuje v velikosti − osem milimetrov je dolga pri pritlikavih šimpanzih oziroma 60 pri mrožih.
Znanstveniki z londonske univerze, ki so študijo o evoluciji penilne kosti objavili v reviji Proceedings of the Royal Society, so ugotovili, da se je razvila pri sesalcih pred 95 milijoni let in se obdržala vse do pred 50 milijoni let, ko so se pojavili prvi primati. V tem obdobju je kost začela spreminjati velikost, a se ni prilagajala velikosti sesalca (opica makak je, denimo, težka le deset kilogramov, a pet centimetrov dolga kost je izjemno dolga glede na njeno velikost).
Znanstveniki so našli povezavo med dolžino penilne kosti in spolnim občevanjem: bolj je živalska vrsta promiskuitetna, daljša je ta kost. Vodja raziskave in sodelavec na oddelku za antropologijo na londonski univerzi Kit Opie je za The Guardian pojasnil, da je daljša pri sesalcih, ki se spustijo v »podaljšan spolni odnos«, se pravi, da je akt penetracije daljši od treh minut.
Samci tako med postopkom oploditve zadržijo samico pri sebi, s tem pa stran od konkurence. »Ne le da s spolnim odnosom prijetno izkoristijo čas, samcem medtem uspe zadržati samico, da se ne pari z drugim samcem, še preden bi bila oplojena,« pojasnjuje Opie.
Samica šimpanzov se, denimo, pari z vsemi samci (poligamija) in tako zmanjša možnost, da bi starejši pripadniki skupine ubili potomce, saj bi bili lahko oni potencialni očetje. Samci šimpanzov imajo testise precej velike − približno toliko kot možgane −, da lahko zagotovijo dovolj sperme za več samic. »Človeški testisi so precej manjši, kar nakazuje na to, da moški ne oplajajo več samic hkrati,« je povedala soavtorica študije Matilda Brindle.
Znanstveniki so v študiji sklenili, da so moški izgubili penilno kost pred približno 1,9 milijona let v času Homo erectusa. Zaradi spremenjenih spolnih navad in števila spolnih partnerjev daljše penetracije niso več potrebovali, saj so lahko izgubili strah pred konkurenco oziroma so zmanjšali možnost, da bi samico hkrati oplodil kdo drug. Tako vsaj velja v teoriji.
