Tiskane izdaje
Kdaj ste jo nazadnje jedli? Temno, sladko ali malce grenko, predvsem pa nezamenljivega in za marsikoga najboljšega okusa − čokolado.
Naša priljubljena sladka razvada in gurmanski užitek, ki se mu upre le redkokdo, je povezana s kakavom. Medtem ko si mi oblizujemo prste, pridelovalci kakava živijo v revščini. Velike zahodne proizvajalke čokoladnih izdelkov kmetom namreč ne plačujejo nujno potrebne surovine, kakavovih zrn, po pravični ceni.
Poleg tega jih nizka cena kakava sili v monokulturno obdelavo, kar pomeni izčrpavanje obdelovalnih površin in uporabo nevarnih pesticidov.
Smo pri tem nemočni? Aktivisti Čokotoura 2014, njihov vodja je biolog Sven Selbert, ki se ukvarja z ekologijo, menijo, da ni tako. Njihova turneja z avtobusom poteka po vseh večjih evropskih mestih, kjer želijo nas povprečne potrošnike spodbuditi k nakupu izdelkov pravične trgovine. Slogan njihove turneje je Čokolada naj bo pravična! (Make Chocholate Fair!). Menijo, da je vsakdo lahko aktiven in prispeva k spremembam.
Pečeno − storjeno
Jutri, v sredo, 1. oktobra, med 10. uro in 19.30, bo pred pravično trgovino 3Muhe v Ljubljani zapeljal avtobus, ki bo vsem omogočil brezplačno seznanitev z zgodbo o čokoladi.
Pričakuje se tudi odziv na kulinarični izziv PraviLNO pečeno, kjer bodo poleg pravične čokolade uporabljene še sestavine lokalnega izvora. V kulinarični komisiji, ki bo ocenjevala dobrote s kakavom, bosta tudi Tomaž Sršen in Naser Gashi. Izkupiček dobrodelne nabirke za sladke dobrote pa bo omogočil obdaritev Zveze prijateljev mladine s pravično čokolado.
Na kaj želi opozoriti Čokotour 2014?
Rastlina kakava ima več posebnosti. Prva je, da raste izključno v gozdu, druga pa, da rodi skozi vse leto. Rastlina se lahko obira le ročno. Potrebno je nenehno vračanje k isti rastlini. Ker se cene surovin v mednarodni trgovini ves čas nižajo (borza, korporacije), je pritisk na kmete čedalje večji.
Zaradi omenjenih pritiskov se v Slonokoščeni obali, Gani, Nigeriji in Kamerunu, ki so pomembne dobaviteljice kakava, množično zatekajo k uporabi najcenejše delovne sile − otrok sužnjev. Že samo na plantažah kakavovca v Gani in Slonokoščeni obali dela približno dva milijona otrok, pri čemer jih je več kot 500.000 izkoriščanih.
S pritiskom na proizvajalce čokoladnih izdelkov lahko potrošniki zahtevajo pridelavo kakava po načelih pravične trgovine in tako prisilijo mednarodne partnerje k spoštovanju mednarodnih konvencij.
