Tiskane izdaje
Danes ima sreča svoj mednarodni dan. Čeprav je pojem težko definirati in še teže izmeriti, lahko po zadnji lestvici Svetovnega poročila o sreči sklepamo, da imamo še veliko prostora za izboljšanje: Slovenija je namreč na 51. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS pa lahko ugotovimo, da so ključni dejavniki za zadovoljstvo v življenju zdravje, izobrazba, študij in delo.
Pri raziskovanju podatkov o sreči se hitro znajdemo v zagati z definicijo, ažurnostjo podatkov in njihovo primerljivostjo. Zato bomo za osnovo vzeli svetovno poročilo o sreči, ki ga za Združene narode pripravljajo neodvisni raziskovalci s področja ekonomije.
Po njem so najnovejši srečneži Finci, za njimi so Norvežani, Danci, Islandci in Švicarji. Slovenija se je na lestvici 156 držav znašla na 51. mestu. Razvrstitev je nastala na temelju šestih spremenljivk, ki določajo zadovoljstvo: osebni dohodek, svoboda, zaupanje, zdravo življenje, socialna podpora in velikodušnost. »Prvih pet držav ima skoraj enako visoke vrednosti pri šestih vključenih spremenljivkah, štiri med njimi – Danska, Švica, Norveška in zdaj Finska – so bile na prvem mestu v zadnjih šestih poročilih o sreči,« je povedal eden izmed sodelujočih v raziskavi, John Helliwell z Univerze v Britanski Kolumbiji.
Finci imajo, kot ugotavlja poročilo, tudi najsrečnejše priseljence: »Najpomembnejša ugotovitev poročila je neverjetno ujemanje med srečo priseljencev in domačinov,« je še poudaril Helliwell. ZDA je na 18. mestu, Butan, glavni promotor sreče, šele na 97., čisto na repu lestvice je Burundi.
Malo nad povprečjem v EU
Podobne rezultate je dala zadnja relevantna raziskava na evropski ravni; statistični urad Eurostat je nazadnje ugotavljal delež srečnih ljudi leta 2013. Takrat je anketirancem, starim 16 let in več, postavil vprašanje: Ali ste se v zadnjih štirih tednih počutili srečne ves čas ali večino časa? Več kot 80 odstotkov jih je pozitivno odgovorilo na Islandiji in Nizozemskem, 77 odstotkov na Finskem, dobrih 75 na Danskem in Irskem, za kanec manj v Švici, Belgiji in Luksemburgu. Blizu temu so še Švedi, Norvežani in Britanci, večina Evrope pa je v nekakšni sivini okoli 50 in 65 odstotkov. In nekako ni mogoče spregledati, da južneje ko gremo, manj sreče so v omenjenih zadnjih štirih tednih čutili prebivalci. V Sloveniji je znašal ta delež 65 odstotkov ali nekaj več, kot znaša povprečje v Evropski uniji.
Eurostat je navedene podatke primerjal s tem, koliko zadovoljstva so anketirani izrazili glede finančnega stanja v gospodinjstvu. Med tremi najsrečnejšimi narodi je povezava precejšnja, izstopajo pa na primer Irci, ki so na četrtem mestu po odgovorih o občutkih sreče, a na 19. po zadovoljstvu s finančnim stanjem v gospodinjstvu. Ravno tako je opaziti precejšnje odstopanje pri Romunih, ki so se v majhnem deležu izrekali za srečne (v EU na 24. mestu), so pa dokaj zadovoljni s finančnim položajem (11. mesto). Slovenija se je glede na delež srečnih prebivalcev leta 2013 uvrstila na 12. mesto, glede na povprečne ocene zadovoljstva s finančnim stanjem v gospodinjstvih pa na 18.
Zadovoljni študentje
Statistični urad RS meri subjektivno zadovoljstvo potrošnikov vsak mesec na podlagi finančnih kazalnikov. Ti kažejo, da so prebivalci Slovenije v zadnjem času precej bolj zadovoljni kot v preteklosti, kajti kazalnik zaupanja potrošnikov je januarja 2018 dosegel rekordno visoko vrednost, in sicer 2; dolgoletno povprečje od leta 2005 je bilo namreč –20 (vrednost kazalnika pa je lahko od –100 do 100).
Od leta 2012 na Sursu merijo tudi zadovoljstvo z življenjem. Vrednosti so, kot ugotavljajo, odvisne predvsem od zdravja, finančnega stanja, položaja na trgu dela, izobrazbe ipd. Najbolj izstopa zdravje, še najmanj vpliva ima spol. V povprečni samooceni zadovoljstva z življenjem v Sloveniji so namreč moški med ocenami od 1 do 10 izbrali povprečno 7, ženske pa 7,1, kar pomeni, da kakšne izrazite razlike ni. Se pa pokaže bistvena pri zdravju: ljudje dobrega zdravja so zadovoljstvo ocenili s povprečno osmico, tisti s slabim zdravstvenim stanjem pa s 4,5. Prav tako so veliko bolj zadovoljni ljudje, ki živijo v bogatejših gospodinjstvih (povprečna ocena 7,8).
Zelo zanimivi so podatki, ki povezujejo omenjeni občutek z izobrazbenim statusom. Daleč najbolj zadovoljni so študentje in dijaki, malce manj zaposleni, še za kanec manj samozaposleni. Pričakovano so najniže brezposelni, ki so le malo bolj zadovoljni kot upokojenci. Deloma je ta zadnji kazalnik povezan tudi s starostjo – mladi na splošno izražajo višjo raven zadovoljstva, prav tako se kaže vpliv družinskega statusa, kajti pari z otroki so bili bistveno bolj pozitivni. Zadovoljstvo narašča tudi z izobrazbo: najnižjo stopnjo čutijo anketiranci, ki imajo osnovno šolo in manj, najvišjo visoko izobraženi ljudje.
Dobrovoljni Irci
Tudi zadnji primerljivi podatki o zadovoljstvu z življenjem na ravni Evropske unije so iz leta 2013. Slovenija je po njih dosegla oceno sedem, ki je bila enaka povprečni oceni celotne povezave. Najniže so zadovoljstvo z življenjem ocenili v Bolgariji (4,8), najviše pa na Danskem in Finskem (8). Čeprav ob tako starih podatkih morda zastrižemo z ušesi, na statističnem uradu poudarjajo, da se zadovoljstvo z življenjem v povprečju z leti le malenkostno spreminja.
O zadovoljstvu prebivalstva lahko sklepamo tudi iz Evropske raziskave o kakovosti življenja (Eurofound); tam so vključeni sicer številni dejavniki – od dolžine delovnikov in prihodkov do zdravstvenega in mentalnega stanja. Pri zadnjem so posredno spraševali tudi o občutkih sreče. Da so pogosto dobre volje in da jih prevevajo pozitivni občutki, so največkrat poudarili Irci, v 78 odstotkih, sledijo jim Danci (76) in Britanci (70), Švedi, Nizozemci (68) in Luksemburžani (67). Ti podatki torej kažejo podobno sliko kot prej omenjeni Eurostatovi iz leta 2013. V Evropski raziskavi o kakovosti življenja, ki jo opravljajo vsako leto, je še na voljo odgovor: »Počutim se mirno in sproščeno.« Pri tem so spet na vrhu Irci (72), za njimi znova Danci in Britanci (po 65). Veliko o takih občutkih povedo še odgovori o zaznanem zdravstvenem stanju. Najbolj zdrave se počutijo Irci – da je njihovo zdravje dobro oziroma zelo dobro, jih je odgovorilo 84 odstotkov. Blizu so jim še Grki, Francozi, Ciprčani, Danci in Britanci.
