Devet življenj mačk v ruskem Ermitažu

Za počutje mačk skrbi posebna skupina zaposlenih.

Objavljeno
26. november 2015 17.09
DOUNIAMAG-RUSSIA-CULTURE-HERMITAGE-CATS
Že več kakor stoletje lahko obiskovalci občudujejo dragocene zbirke v muzeju Ermitaž in prav toliko let se več deset mačk klati po obsežnih kleteh tega dvorca v Sankt Peterburgu. Mačke imajo eno samo nalogo, in sicer iztrebiti nezaželene goste – glodalce.

Mačja brigada, ki šteje okoli 70 članov, je tako pomemben del zgodovine največjega ruskega muzeja – in enega najstarejših na svetu –, da deluje v njemposebna skupina, ki skrbi za njihovo dobro počutje. »Naše mačke so tako znane kakor naše zbirke,« je povedala vodja skupine Irina Popovec.

Ljudje jih prinašajo naskrivaj

Vsako jutro ljubitelji umetnosti z vsega sveta čakajo pred vrati kompleksa Ermitaž ob reki Nevi in se veselijo ogleda zbirk egipčanskih in renesančnih umetniških del ter razstav slik sodobnejših mojstrov, denimo Cezanna, Gauguina in Degasa. Medtem se 45-letna Irina Popovec odpravi v kleti poslopja, da bi nahranila mačke različnih barv, pasem in značajev. Ve, da jo bodo živali, ki zadovoljno predejo, z veseljem sprejele. Včasih jo spremljajo trije pomočniki, ki ji pomagajo cepiti nove mačke in oskrbeti bolne. Kakor za ljudi tudi za mačke velja, da včasih potrebujejo več kot le ljubezen. »Večina jih ni v dobrem stanju,« prizna Irina Popovec, veliko jih prinesejo ljudje, ki ne morejo več skrbeti zanje. Na stenah njene pisarne sredi obsežnih kletnih prostorov, kjer živijo mačke, visijo slike njenih priljubljenih živali. »Ljudje nam zelo pogosto tudi na skrivaj prinašajo mačke.« Zato se morajo v muzeju potruditi, da lahko poskrbijo za vse več živali.

Mačke so začeli naseljevati v Ermitažu dolgo pred odprtjem muzeja za javnost v petdesetih letih 19. stoletja. Že leta 1745 je hči Petra Velikega carica Elizabeta izdala odločbo, naj »v mestu Kazan ob Volgi poiščejo najboljše in največje mačke, ki bodo najučinkoviteje lovile miši, ter jih pošljejo na carski dvor«. Ko je leta 1762 prišla na oblast Katarina Velika, so mačke že bile uradne stanovalke muzeja. Pravili so jim celo mačke iz Zimskega dvorca, po carski rezidenci, ki je zdaj del muzeja. Preživele so več vojn, invazijo Napoleonove vojske in celo revolucijo, ki je strmoglavila carja. Vendar jim ni uspelo preživeti obdobja med letoma 1941 in 1944, ko so nacisti oblegali Leningrad, kakor se je mesto imenovalo v času Sovjetske zveze. Izstradani meščani niso imeli druge izbire, kakor da so pojedli vse hišne ljubljenčke, če so hoteli preživeti. Mačja vojska v Ermitažu je menda ponovno zaživela po drugi svetovni vojni, potem ko so jih vojaki pripeljali z vlakom z vseh koncev Rusije. Do 60. let jih je bilo že toliko, da se je oblast odločila, da bo nehala skrbeti zanje. Toda kmalu se je spet povečalo število podgan, zato so se lahko vrnile.

Zvezdnice, ki so zaščitene

Mačk danes ne pustijo več v nobeno od tisočih dvoran, v katerih razstavljajo več kakor 60.000 mojstrovin, vendar osebje pravi, da so zmagale v boju z glodalci. Hkrati so postale nekakšne zvezdnice, saj so zelo priljubljene med tremi milijoni turistov, kolikor jih vsako leto obišče muzej. Mnogi kupijo spominke in poštne razglednice s slikami mačk. »Mačke iz Ermitaža so tako priljubljene, da smo se odločili zaščititi njihovo ime,« je povedal direktor muzeja Mihail Piotrovski. Vsako leto praznujejo praznik v njihovo čast, poleg tega deluje spletna stran (http://hermitagecats.ru), ki poziva prebivalce Sankt Peterburga, naj posvojijo katero od mačk. Irina Popovec je medtem dvignila telefonsko slušalko in odgovarjala na vprašanja moškega, ki bi vzel mačko, katere fotografijo je videl na spletni strani. »Prav imate, upravičeno se počutimo počaščene, kadar oddamo v posvojitev katero od mačk iz Ermitaža,« mu je povedala. AFP