Dežela peščenih plaž in strmih klifov

Na morje, pa čeprav na konec sveta. Bo to jadranska obala ali pa se bomo malce bolj potrudili in celo ceneje uživali na drugem koncu stare celine? Res je, da na višku sezone tudi tam ni najugodneje ali brez gneče, ampak kdo pa pravi, da pojdimo takrat? Južni del Portugalske je najbolje raziskovati spomladi ali v pozni jeseni, ko je morje še vedno vabljivo toplo za kopanje brez neoprenske obleke.

Portugalsko lahko z njenimi 943 kilometri obale označimo kar za zahodno obalo stare celine. Leži na skrajnem zahodu in je najbolj izpostavljena atlantskim tokovom in valovom. In prav Algarve na jugu sodi med najrazvitejše turistične regije te dežele. Glavno mesto regije je Faro, a zanimivejši je manjši Sagres, o katerem domačini pravijo, da leži na koncu sveta. No, še malo bolj stran je Rt svetega Vincenta, ki pa je v resnici najbolj jugozahodni del Evrope.

Urejenih je več kot sto plaž, od tega kar 88 z modro zastavo, ki označuje čisto morje. Statistika obljublja vsaj 300 dni sonca na leto. Moram priznati, da temu podatku povsem verjamem. Ta del obale je poznan po strmih klifih, ki so ponekod visoki tudi do 70 metrov. Erozija je močna, zato se klifi rušijo, nastajajo kamniti loki in jame. Ena lepših in celo nagrajenih plaž je Praia da Marinha v bližini mesta Carvoeiro. Takih plaž je precej in so dobro oglaševane in tudi polne, vsakdo pa lahko najde svojo najljubšo. To velja tudi za lokacije za surfanje, ki jih je precej, zato je vedno izziv iskati svojo najljubšo.


 

Aktivni turizem

Surfanje na obalah Portugalske se je začelo v poznih petdesetih letih, ko so prve deske pripeljali iz francoskega Biarritza. Vse skupaj so v Evropo prinesli ameriški vojaki, ki so po vojni ostali na tej strani Atlantika, čeprav je ta šport v tem času v Kaliforniji doživljal pravi razcvet.



Prvi domači surfer je bil Pedro Lima, samouk, saj takrat v Evropi ni bilo nič znanega o tem športu. Domačini, ki so se z desko podajali v valove, so privabljali čudne poglede, nekatere so celo aretirali, saj so veljali za neodgovorne plavalce, ki niso upoštevali rdečih zastav na plažah. Portugalska se je leta 1987 udeležila tudi evropskega prvenstva v surfanju na valovih v Franciji, na katerem je njihova ekipa zasedla četrto mesto. Takoj naslednje leto so ustanovili še Surf zvezo, ki je deskanje na valovih pripeljala na zelo visoko raven.

Zdaj ločimo več regij, med katerimi Algarve ponuja največ lepega vremena in nenehnih valov iz več smeri. Poleti so vse bolj znane lokacije vzdolž obale precej oblegane, medtem ko je tista prava sezona pozimi. Toplo sonce, še vedno ne premrzla voda in, kar je najpomembnejše, ne preveč gneče, kar je pri surfanju vse bolj redko. Srečamo lahko veliko klubov iz vse Evrope, največ pa je opaziti novodobnih nomadov v bolj ali manj starih bivalnikih, ki sledijo soncu in valovom. Čisto morje in pisan podvodni svet privlačita tudi potapljače, najde pa se tudi ponudba ogledov ptičjih gnezdišč in preostale divje narave. V klasično ponudbo sodijo vodeni izleti s čolni ali kajaki, kjer z jamami v klifih najbolj izstopa izlet na rt Ponta da Piedade pri Lagosu.



Ugodna klima prepriča vse več cestnih kolesarjev, saj so ceste na jugu zadovoljive, predvsem pa precej prazne. Na splošno je Algarve v športni ponudbi še vedno najbolj poznan po golf turizmu, saj je na voljo precej vrhunskih igrišč ter ogromno hotelov tik ob zelenicah. Turnirji visokega ranga, resorti in celostna ponudba regijo umeščajo na vrh destinacij za golf.


 

Gastronomski raj

Morje in druge aktivnosti, vse to pospeši tek. Dober tek, torej. Algarve blesti s kulinarično ponudbo, ki je nekakšna mešanica sredozemske in arabske kuhinje. Poleg veliko dobrih restavracij, med katerimi se jih kar šest lahko pohvali z vsaj eno Michelinovo zvezdico, v visoki sezoni prirejajo razne festivale kulinarike.



Na mizi se čuti vpliv sonca in morja, ponudba je sveža. Lokalna posebnost iz školjk, slanine, klobase, česna, čebule in olivnega olja se imenuje cataplana. Prav tako je skoraj povsod na voljo caldeirada, ribja obara. Malce bolj v notranjosti regije vam postrežejo z zelenjavo, perutnino ali svinjino. Največkrat vse to pripravijo kot obaro z dimljenim mesom in tradicionalnim kruhom. Peka kruha, vino, sir in slaščice dodajo vrednost lokalnim okusom. Fige, pomaranče, mandlji in kostanj pa poskrbijo še za dodaten vonj v zraku in mešanico okusov v kuhinji.

Domačini kostanj okušajo na festivalu magustos, ob mladem vinu in grozdnem brandiju. Ugodna lega, veliko sonca in pestra zemlja rodijo dobro trto. V krajih Lagos, Portimao, Lagoa in Tavaria uspevajo tradicionalne bele sorte arinto, malvasia fina, manteudo, siria in rdeče castelao, negro mol. Zadnje čase se dodaja tudi cabernet sauvignon.




 

Umetnost in rokodelstvo

Algarve je poznan po tradicionalni in moderni umetnosti ter rokodelstvu. Predvsem vezenje, keramična posoda in ploščice so med najbolj poznanimi izdelki, ki so danes seveda del turistične ponudbe. V vasi Porches lahko najdemo najboljšo lončeno posodo, kjer si lahko ogledamo proces izdelave in poslikave izdelkov.

Popularen je tudi nakit, ki ga krasijo školjke in poldragi kamni. Galerije in butiki v mestih in vaseh ponujajo vse od modernih slik in skulptur pa do pletenih košev, čipk in izdelkov iz usnja in plute. V hribovju Serra do Caldeirao izdelujejo najboljšo pluto in jo izvažajo po svetu. To je najboljša pluta za vrhunske buteljke, modno industrijo in celo vesoljsko industrijo.

Če kolesarite po neskončnih ravninah, uživate v soncu na plaži, mogoče celo surfate ali pa raziskujete podvodni svet – Algarve je, kot da bi vstopili v razglednico.