Dragi Božiček, bila sem pridna, prosim, prinesi mi ...

Slovenski otroci so lani v poštne nabiralnike vrgli 15.000 pisem za dobre može, letos jih nanje naslovijo po več sto na dan.

Objavljeno
11. december 2015 14.50
Helena Peternel Pečauer
Helena Peternel Pečauer
Prišel je tisti čarobni čas v letu, ko mesta in vasi zasijejo v soju lučk, po domovih pa zadiši praznična peka, ki se pomeša s slastnim vonjem vroče čokolade. Otroci že pišejo pisma, ki se začenjajo z »Dragi Božiček« ali »Ljubi dedek Mraz«, in jih pošiljajo dobrim možem. Toda ali ta sploh dosežejo naslovnika?

»Prav gotovo,« je prisegla Zdenka Gorenc, direktorica Poštnega logističnega centra v Ljubljani. »Otroci že vedo, da je bolje, če pisma Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu vržejo v najbližji poštni nabiralnik, kot pa če jih puščajo na okenskih policah.« Ja saj, dobri možje so že stari in lahko se primeri, da kakšno pismo preprosto spregledajo, kar bi bilo res škoda.

»Najbolje, da otroci na pisma napišejo naslov Božiček, Za pravljičnimi vrati poštarja Pavlija 7, 2000 Maribor,« je svetovala Gorenčeva. »Tam je namreč že odprta Božičkova pisarna, poskočni poštar Pavli pa mu pomaga pri branju pisem, ki so polna otroških želja. Tudi če bo kdo na pismo pozabil nalepiti znamko, se bomo na Pošti Slovenije potrudili, da bo vsa pošta otrok pravočasno prišla v Božičkove roke.«

Božičkova pisarna

Poštar Pavli, ki je velik prijatelj otrok, ima tako te dni polne roke dela, saj mora Božičku pravočasno dostaviti na kupe pisem. Decembra lani jih je bilo več kot 15.000. Čeprav je do letošnjega božiča še daleč, se jih že najde več sto na dan. Otroci Božičku pošiljajo prave spise, risbice, vse lepo pospravijo v kuverte, nekateri v preproste bele, drugi v živopisne, so pa tudi takšni, ki želje napišejo kar na papir, iztrgan iz najbližjega zvezka, in jih zavijejo vanj. A Božiček ni nečimrn in ne sodi otrok po kuverti.

Želje, ki jih najmlajši decembra pošiljajo dobrim možem, so različne. »Nekatere so velike, saj si nekateri zaželijo celo motor ali kaj podobnega. Druge pa so bolj skromne, saj kakšen otrok Božička prosi le za topel obrok. Pogosto si otroci želijo še kakšen avtomobilček, mobitel, tablico. Božičku pa pišejo tudi skupine otrok iz slovenskih vrtcev. Včasih mu vsi skupaj izdelajo velik, pisan plakat, ga zložijo, spravijo v kuverto in pošljejo. Tudi želje vrtičkarjev so zelo različne,« je povedal Pavli, ki rad vtakne nos v pošto, ki se znajde v Božičkovi pisarni. A vsa pisma, do zadnjega, zvesto preda Božičku. Ta jih počasi prebere, in če je pisava dovolj čitljiva, nanje celo odgovori – če seveda otrok ne pozabi napisati svojega naslova. S pomočjo prijaznega poštarja Pavlija priloži še manjše darilce. Izvedeli smo, da samo tistim, ki naslovijo pismo na Božičkovo pisarno. Če na kuverte napišejo Finska, Severni tečaj ali kaj drugega, Pavli ne more prevzeti odgovornosti, saj ima Božiček za takšne primere druge pomočnike. Ta pisma gredo neposredno na naslov.

»Dobro in lepo pišejo. No, saj morajo, kajti če pisava ne bi bila čitljiva in je Božiček ne bi znal prebrati, otroci ne bi dobili daril,« je pojasnil Pavli. »Iz leta v leto prihaja več čudovitih risbic in pisem. Tudi letos smo jih že precej dobili.« Božičkov pomočnik je dodal, da sta letos tudi z Miklavžem dobro sodelovala, in niti dobremu, staremu dedku Mrazu ne bo odrekel pomoči. Žal so nekateri otroci Miklavžu pisali prepozno in v ljubljanskem Poštnem logističnem centru so nam pokazali kar nekaj pisem, naslovljenih nanj. »Jih bomo kar Božičku preposlali,« so obljubili.

»Po naših izkušnjah bo še večji naval otroške pošte v dneh bliže božiču, a nekateri, na srečo, že pridno pišejo. Otroci naj pismo za Božička oddajo najpozneje do 18. decembra, da ne bo potem razočaranj, če ne bo odgovora in darilca,« je resno priporočila Zdenka Gorenc in dodala, da si želijo s projektom poštar Pavli spodbuditi opismenjevanje najmlajših, »hkrati pa z Božičkovim odgovorom vsakemu izmed pošiljateljev pričarati vsaj nekaj praznične čarobnosti«.

Še vedno klasične voščilnice

Povedala je še, da imajo na Pošti Slovenije te dni veliko dela s prazničnimi voščilnicami. Čeprav čedalje več ljudi lepe želje v decembru pošilja po elektronski pošti in kar v kratkih SMS-sporočilih, je v Sloveniji še vedno zakoreninjeno pošiljanje voščil s tradicionalno pošto. »Močno se že pozna, da se prazniki približujejo. Ljudje kupujejo voščilnice, znamke pa tudi pošto za naslovnike v tujini nekateri že oddajajo. Če so voščilnice v nabiralnike vrgli do 10. decembra, jim lahko zagotovimo, da bodo pravočasno dostavljene k naslovnikom kjer koli po svetu, da bodo pravočasno prišle k sorodnikom, prijateljem in znancem po Sloveniji, pa bi jih bilo dobro oddati v poštne nabiralnike najpozneje 21. decembra.«

V razvitih evropskih državah se že nekaj let srečujejo z velikim upadom števila pisemskih pošiljk. »Tudi pri nas je podobno. Naredili smo analizo in primerjali število prazničnih pošiljk leta 2004 z lanskim. Upad je bil skoraj 40-odstoten, a če pogledamo le nekaj zadnjih let, se je število božičnih in novoletnih voščilnic lepo ustalilo. Tisti, ki so bili včasih vajeni pisati v klasični obliki, to počnejo še danes. Ne le starejši, tudi mladi radi pišejo po starem in še izvirne voščilnice sami izdelajo. Sicer pa je v najboljših letih decembra skozi naše roke, poleg običajne pošte, šlo še več kot milijon prazničnih voščilnic na dan. Pred prazniki smo imeli tu ogromne kupe pošte, ki nam je ni uspelo sproti obdelati. Zdaj lahko vsaj delamo brez zaostankov,« je povedala Gorenčeva in zagotovila, da bodo naslovniki v domačem prometu voščilnice prejeli že dan po tem, ko jih bo pošiljatelj oddal v nabiralnik.

Voščila po vsem svetu

Da je pošiljanje voščil s tradicionalno pošto v Sloveniji, kljub vsemu, še vedno navzoče, kažejo tudi statistični podatki o povečanem obsegu prometa v predprazničnem času. Na Pošti Slovenija pravijo, da v tem času prodajo, seveda pa tudi prenesejo, precej več voščilnic kot med letom ali za kakšne druge, večje praznike. V lanskem decembru se je notranji poštni promet povečal za dobrih deset odstotkov. Voščilnic ne evidentirajo posebej, sklepajo pa, da se količina pošiljk poveča prav zaradi njih.

Decembra 2014 je bilo v notranjem prometu prenesenih 25,7 milijona pisemskih pošiljk, kar je dobre tri milijone več od povprečja v drugih mesecih. V mednarodnem prometu pa se povprečna količina pošiljk, ki se sicer giblje okoli 1,3 milijona na mesec, decembra poveča tudi za več kot 50 odstotkov. »Voščila so najpogosteje naslovljena v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško, v Nemčijo in ZDA, sicer pa jih ljudje pošiljajo tako rekoč po vsem svetu, tudi v Francosko Polinezijo, na Fidži in Salomonove otoke,« se je pohvalila direktorica Poštnega logističnega centra v Ljubljani.

Vsako leto se najde tudi nekaj prazničnih pošiljk, ki ne dosežejo naslovnika. »To se najpogosteje zgodi, če imajo ljudje stare naslove in ne opazijo, denimo, da so v krajih, kjer živijo njihovi znanci, prijatelji ali sorodniki, prešli na ulični sistem. No, saj se naši poštarji zelo potrudijo. Zlasti v manjših krajih poznajo naslovnike, zato jim pošto izročijo kljub napačnemu naslovu, a vseh pač ni mogoče najti,« je povedala Zdenka Gorenc in dodala še eno opažanje: »V preteklih letih so ljudje voščila v glavnem pisali na vizitke, jih spravljali v kuverte in te pošiljali. Zdaj pa ugotavljamo, da se vse pogosteje odločajo za razglednice, ki so cenejše. Ljudje v teh kriznih časih pač malo bolj gledajo na ceno, naslovniku pa je gotovo vseeno, v kakšni obliki dobi dobre želje.«

Za konec je povedala še, naj se vsi dvomljivci, ki ne verjamejo v Božička, 15. decembra med osmo in 13. uro oglasijo na pošti, številka 2106 v Mariboru, 21. decembra pa med 14. in 19. uro na ljubljanski pošti, številka 1101. Vsakdo bo Božička in njegovega zvestega pomočnika, poštarja Pavlija, lahko pocukal za rokav, otroke pa bosta presenetila s sladkarijami.