Tiskane izdaje
Njiva pod Mercatorjevim centrom v Ajdovščini se na prvi pogled ne zdi nič posebnega. A le na prvi pogled. Kajti ko se ji bolj približate, eksotičnim primerkom zelenjave in sadja kar ni videti konca: okra, afriške in mehiške kumare, sladki krompir, maslenke, buče hokaido in luffa ter lubenice. Izključno ekološki pridelki so tik pred tem, da jih poberejo za ozimnico. A še prej, natančneje, v četrtek, 27. avgusta, jih bodo predstavili javnosti.
»Da, da, vse, kar vidite tu, je pridelano ekološko, od semen in sadik do tega, kar vidite v mojih rokah,« je hitel razlagati kmet s Planine Štefan Kobal, medtem ko se mu je na široko smejalo ob pogledu na buče hokaido čudovite oranžne barve. Kobal velja za nekakšnega oskrbnika njive, ki jo je ajdovska občina kot prva v državi uredila, da bi – tudi v luči podnebnih sprememb – preverila, ali lahko v Vipavski dolini uspevajo manj znane eksotične kulture, ki jih doslej tu, podobno kot najbrž tudi drugod po Sloveniji, niste mogli videti. Obenem je bil cilj projekta pri tukajšnjih kmetih in vrtičkarjih raziskati interes, da bi s tovrstno eksotiko posadili svoje kmetijske površine ali jo celo pridelovali. In še več: da bi tako pridelano lokalno hrano ponudili kot alternativo tisti, ki jo v trgovskih centrih zdaj dobivamo iz uvoza.
Eksperiment je bil vsekakor zanimiv, lokacija občinske njive pa nikakor ne naključna: uredili so jo namreč v tistem delu Vipavske doline, kjer so vremenske razmere najbolj krute in neprijazne. Če bodo okra, afriške in mehiške kumare, sladki krompir, maslenke, buče hokaido in luffa ter lubenice preživeli na tako močni burji, kot piha pod omenjenim trgovskim centrom, bodo brez dvoma uspevali kjerkoli v dolini.
Okra je afrodiziak
Delati so začeli že pred meseci. Po besedah Doris Grmek z oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve ajdovske občine so morali njivo najprej zorati, zdrobiti kamenje in postaviti zaščitno ograjo. »Dela je bilo veliko. Tudi da smo vzpostavili namakalni sistem in poskrbeli za vse, kar sodi k njemu. Občina je za projekt iz svojega proračuna namenila 20.000 evrov, upamo pa, da se nam bo odprla še kakšna priložnost v katerem od evropskih projektov. V tem primeru bi lahko projekt še nekoliko razširili z novimi vrstami zelenjave in sadja,« razmišlja.
A že to, kar je na občinski njivi zraslo doslej, je vredno občudovanja. Začenši z jedilnim oslezom ali okro, prvim pridelkom, ki je tu dozorel. Ne le da ima nadvse zanimivo obliko, je tudi prava zakladnica vitaminov in mineralov, blagodejno vpliva na prebavila in ožilje ter čisti sečne poti. Okra je namreč enoletni ali dvoletni grm z zelenimi plodovi, polnimi semen. Ima blag okus, ki rahlo spominja na jajčevec. Mladi plodovi so, rahlo posoljeni, užitni tudi surovi. Sicer pa okro lahko kuhamo, pečemo, cvremo ali uporabljamo kot gostilo za juhe in zelenjavne omake. Lepo se poda k sredozemski zelenjavi in morskim jedem. Prepražena zrela semena uporabljajo celo kot kavni nadomestek.
Med vijuganjem med eksotičnimi primerki, ki so na njivi označeni vsak s svojo tablo, je o njih mogoče izvedeti še marsikaj zanimivega. Če gre verjeti besedam Štefana Kobala, naj bi okro uporabljala že Kleopatra, saj je ta menda že pred stoletji bila znana kot odličen naravni botoks. Pa to očitno ni njena edina odlika. Menda je tudi afrodiziak, ki so ga nekoč pred obiskom haremov uživali moški. »Ali to velja, bomo kaj kmalu videli v naravnem prirastku,« poseže v debato Sanda Hain, koordinatorica za odnose z javnostjo na ajdovski občini, ki hitro poskrbi za hudomušne tone nadaljnjega pogovora.
A šalo na stran, okre ni ravno preprosto vzgojiti. »Seme okre je zelo slabo kaljivo. Zato smo morali poskrbeti za več semena, da smo lahko dobili sadike, ki zdaj lepo uspevajo. Na burjo je sicer najbolj občutljiva afriška kumara, ki ji je burja sprva precej poškodovala liste in vrhove, a zdaj že opažamo, da se je lepo razrasla,« poudari Ingrid Marc, prav tako z občinskega oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve, in doda, da so navdušeni, kako vsa eksotika z njive lepo uspeva kljub burji in vremenskim posebnostim Vipavske doline.
»Okra se je odrezala zelo dobro, mehiške kumare odlično, pa tudi buče so krasno uspele. Še najtežje dam oceno za sladki krompir, saj v tem trenutku še ne vemo, kaj se skriva pod zemljo. Niti ena rastlina, ki smo jo posadili, ni uspela pod našimi pričakovanji. Zato si želimo nadaljevati projekt, tudi še s kakšnimi drugimi eksotičnimi rastlinami. Katerimi? To naj za zdaj ostane skrivnost,« se zasmeji.
Eksotika letos tudi
Glavna sezona pobiranja pridelkov z občinske njive je tik pred vrati. Plodove, ki so zrasli na od 1600 do 1700 sadikah zelenjavne eksotike, bo ajdovska občina letos podarila nekaterim javnim zavodom: tukajšnjemu otroškemu vrtcu, domu starejših občanov in vipavskemu centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Ter seveda domačim gostincem, ki so pokazali precejšnje zanimanje za sodelovanje, ko jih je občina povabila k skupni promociji omenjenih pridelkov.
Zaposlene v ajdovski občinski upravi že načrtujejo, da bodo dobrote z občinske njive predstavile na evropskem tednu mobilnosti, promocijo pridelkov pa napovedujejo tudi ob drugih priložnostih. So se pa redke in precej nepoznane zelenjavne vrste že znašle na jedilnikih tukajšnjih občinskih uradnikov. »Okro so sodelavci že poskusili. Odzivi so bili različni, sprva pa so jo gledali precej nezaupljivo. Nekaterim je šla zelo lepo po grlu, drugim sploh ne. So pa mehiško kumaro pohvalili vsi, saj je njen okus zelo podoben navadni, vrtni kumari. Z lubenicami seveda ni bilo težav,« prizna Ingrid Marc, ki je v domači kuhinji že naredila najrazličnejše jedi iz okre, bučne njoke ter bučno pito in enolončnice. »Domačini dobro poznajo buče hokaido, prideluje pa jih ne nobeden. No, mogoče kakšen vrtnar. A da bi jih prodajal kateri od kmetovalcev, tega pri nas ni. Zato bi o tem veljalo razmišljati,« meni.
Občina bo pomagala
»Seveda bomo pridelke, ki smo jih posadili s sodelovanjem in po nasvetih Kmetijsko svetovalne službe Ajdovščina, poskušali kar najbolj pozitivno predstaviti potencialnim pridelovalcem in zainteresirani javnosti. Občina se bo tudi trudila, da bo kmetom pomagala pri trženju teh pridelkov. Toda najprej je treba tovrstno eksotiko predstaviti ljudem in jim pokazati, kako jo je mogoče uporabljati. Seveda upamo, da jo bodo kmetje prepoznali kot dodano vrednost svojih kmetij,« jo dopolni Sanda Hain.
Po oceni Ingrid Marc zagonski stroški za ureditev nasadov s tovrstnimi eksotičnimi primerki ne bi smeli biti previsoki. »Največji delež naložbe predstavljajo priprava zemlje, ureditev namakalnega sistema in morebitna zagraditev njive. Mi bomo od vsake kulture, ki smo jo vzgojili, poskušali dobiti seme, ki bi ga podarili zainteresiranim kmetom in vrtičkarjem. Naš cilj je namreč spodbuditi kmetovalce, da poiščejo nove tržne niše, se usmerijo v ekološko kmetovanje in lokalno pridelano hrano, poleg tega bi tuje eksotične primerke rastlin radi približali ljudem in jim pokazali, da niso noben bavbav,« poudari.
Res je tudi, doda Sanda Hain, da se podnebje čedalje bolj spreminja. »V Vipavski dolini se je treba vsako leto bolj potruditi, da kulture, ki so tu tradicionalno prisotne, preživijo. Zato bo tudi glede tega treba nekaj narediti. Če je poletje za deset stopinj toplejše kot nekoč, bo treba pač posaditi rastline, ki bodo prenesle takšne temperature.«
Kdo ve, mogoče se bo že v zelo bližnji prihodnosti zgodilo, da Vipavska dolina ne bo tržila le svojih češenj, marelic, breskev in grozdja, ampak bodo organizirali ekskurzije po eksotičnih nasadih, ki bodo tu zrasli brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev ... Prva priložnost bo že ta četrtek, 27. avgusta, v okviru dneva odprtih vrat, ko si bo nasad mogoče ogledati pod strokovnim vodstvom, pripravili pa bodo tudi zanimiva predavanja, delavnice in pokušine jedi iz pridelkov, ki jih je občinska njiva te dni resnično polna.
