Ekstremni športi vse bolj zanimivi tudi za sponzorje

Erich Wegscheider je človek, ki namerava tekmovati v osemindvajsetih najnapornejših tekmovanjih v kolesarjenju, plezanju, triatlonu in ultramaratonu, zato mora najti dovolj sponzorjev, da mu bo to uspelo. »To ne bo poceni. Za udeležbo na vseh prireditvah potrebujem precej več denarja, kakor ga imam zdaj v žepu,« je povedal ekstremni športnik. Wegscheider živi v Kaliforniji, kjer se pripravlja na težko, 167 kilometrov dolgo gorskokolesarsko tekmo Leadville Trail v Koloradu. Toda Erich ni edini tovrstni športnik, saj so ekstremni športi čedalje bolj priljubljeni. Čedalje več ljubiteljev adrenalinskih podvigov sodeluje s sponzorji, ki jim pomagajo financirati njihove konjičke, nekateri lahko od tega celo živijo.

Samo v Severni Ameriki bodo podjetja letos zapravila predvidoma 14,35 milijarde dolarjev za športna sponzorstva oziroma 4,9 odstotka več kot lani, so povedali v svetovalnem podjetju IEG iz Chicaga. Večina teh sredstev je namenjenih poklicnim moštvom ter najboljšim in najbolj uveljavljenim športnikom, ki privabljajo množice oboževalcev in zaradi katerih se lahko podjetja predstavijo številnim morebitnim strankam.

»Nekaj tega denarja gotovo dobijo tudi predstavniki akcijskih športov,« je povedal predstavnik družbe IEG William Chips in dodal, »čeprav govorimo o zelo majhnem kosu skupne sponzorske pogače.«

Red Bull velja za velikana med sponzorji ekstremnih športov. Podprl je že več sto športnikov, ki se ukvarjajo z zelo različnimi dejavnostmi. Med drugim je sponzoriral Felixa Baumgartnerja, ki je leta 2012 na svojih oblačilih nosil logotip energijske pijače med rekordnim skokom z višine 39 kilometrov, podjetje pa je organiziralo tudi lastne prireditve.

»Podpirajo predvsem privlačne in zanimive dogodke ter jih poskušajo povezati z znamko Red Bull,« je povedal ledni plezalec in jadralni padalec Will Gadd in poudaril, da se mora odgovornim iz tega podjetja zahvaliti, ker so mu omogočili snemanje filma o svoji odpravi, med katero je plezal po ledenih gorah v kanadski pokrajini Labrador.

»Odpravo bi izpeljal v vsakem primeru, tudi če me Red Bull ne bi podprl, ker je bilo to nekaj, kar sem pač hotel storiti,« je povedal Gadd med pripravami na svoj najnovejši podvig. Z jadralnim padalom bo letel nad dolino Trench v severnem delu Skalnega gorovja. Tudi tokrat ga bo podprl Red Bull. »Ni dovolj, da si zelo dober v tem, kar počneš. Znati moraš podjetje vedno znova predstavljati javnosti in ljubiteljem športa, s katerim se ukvarjaš. Če to znaš, si lahko zelo uspešen.«

Oprema namesto denarja

V najboljšem primeru lahko sponzorirani ekstremni športnik zasluži »verjetno nekaj sto tisoč dolarjev na leto«, je povedal Gadd, ki velik del svojih prihodkov zasluži s televizijskimi oglasi in kaskaderskimi vlogami. Sponzorji podarijo športnikom najpogosteje opremo namesto denarja.

Ameriška padalka Taya Weiss je poudarila, da je lahko zadovoljna, ker ji obleko, padala in pasove priskrbijo proizvajalci opreme za njen šport, saj si ne morejo privoščiti večjega oglaševanja. »Če bi radi postali dobri v tem, kar počnete, se morate svoji dejavnosti predati z dušo in srcem ter ji posvetiti veliko časa. Poleg tega je to zelo drago početje,« je povedala Weissova in dodala, da ima med skokom iz letala na sebi 8000 dolarjev vredno opremo.

Kris Mathis, ustanovitelj spletne strani sponsorpitch.com, na kateri se sponzorji in športniki dogovarjajo o sodelovanju, je povedal, da podpiranje ni več tako preprosto, da bi lahko športnik na svojo obleko samo prišil sponzorjev logotip in za to vsak mesec prejemal denarno plačilo. »Uspešni iskalci sponzorjev čedalje pogosteje poskušajo razmišljati tako kakor menedžerji v podjetjih in se zelo potrudijo poiskati pravega partnerja med podjetji,« je pojasnil. Ekstremni športi niso več tako močno povezani s subkulturnimi skupnostmi, saj so vsakoletne prireditve, kakršna je X Games, ki bo prihodnje leto praznovala 20-letnico, čedalje bolj priljubljene. »Med ljubitelji teh športov ni nič več sramotno, če prejemajo dolarje, ki jih izplačujejo različna podjetja,« je povedala Marlene Morris Towns, profesorica trženja na Univerzi v Georgetownu.