Dijakinja, ki je odrecitirala 2018 decimalk števila pi

Gitica Jakopin, dijakinja Gimnazije Poljane, si je za simbolični cilj postavila letošnjo letnico in pometla s konkurenco.

Objavljeno
27. marec 2018 11.10
Gitica Jakopin, gimnazija Poljane, v Ljubljani, 21. marca 2018. [Jakopin Gitica,gimnazije,šolstvo,matematika]
Simona Bandur
Simona Bandur
Petnajstletna Gitica Jakopin je pozornost pritegnila, ko je »na vdih« zrecitirala 2018 decimalk števila pi, pa čeprav jo bolj kakor naravoslovje pritegnejo jeziki. Dijakinja ima to v krvi, kajti njena babica je pokojna pisateljica in prevajalka Gitica Jakopin, njen ded ravno tako pokojni jezikoslovec Franc Jakopin. Očeta Japca Jakopina poznamo kot oblikovalca bark, a tudi on je zanjo zgled po številu jezikov, ki jih govori.

Gitica Jakopin je eno tistih deklet, iz katerih je treba kar malo izvleči njihove številne sposobnosti in ambicije. Čeprav je zelo mlada in odkrito pove, da še ne ve, kaj bo v življenju počela, je zaznati tisto zagnanost, s katero lahko veliko doseže. Tako je, denimo, tudi pri recitiranju decimalk števila pi. Letos je bilo na svetovni dan te matematične konstante, 14. marca, pred fakulteto za matematiko in fiziko 12. tekmovanje in od začetnih let, ko so imeli veselje s tem nenavadnim početjem zlasti študentje matične fakultete, se je druščina recitatorjev precej spremenila.

Za to je deloma poskrbela Gitica, ki se je tekmovanja udeležila tretjič – pa čeprav matematiki ne izreka kakšne globoke ljubezni. »Matematika mi gre,« preprosto reče, »toda recitiranje decimalk števila pi nima toliko povezave z matematiko kot z urjenjem spomina.«



»Recitiranje decimalk števila pi nima toliko povezave z matematiko kot z urjenjem spomina,« pravi Gitica Jakopin.

Pi za pico

A da ji je prvič padlo na misel, da bi se naučila decimalke števila pi, je kriv učitelj matematike v osnovni šoli. Ta je osmošolcem premeteno obljubil, da jim v zameno za 25 naučenih decimalk podari eno domačo nalogo, za 50 dobijo piškote, za 100 pico. »Takrat sem poskusila in sem se jih že prvi dan naučila sto ter ugotovila, da ni tako težko, kot se zdi. Učitelj mi je povedal, da je čez dva tedna tekmovanje, zato sem se naučila decimalke do 500.« Kaj pa je bilo s pico? »Dobila sem dve,« se nasmehne Gitica.

Letos je sodelovala tretjič; za simbolični cilj si je postavila število 2018 in opravila s konkurenco. To sicer ni njena zgornja meja, gotovo bi se lahko še približala rekordu 3141 decimalk, ki ga od leta 2016 nosi igralec in voditelj Malih sivih celic na RTV Slovenija Nik Škrlec. Številke se uči v sklopih po sto, podobno kakor pesmico po kiticah – 2018 decimalk si je tako zapomnila po enem mesecu. »Zadnji teden pred tekmovanjem sem vsak dan vse še ponovila, kar traja približno 20 minut. Ponavljam z zaprtimi očmi in si predstavljam, da številke berem z lista,« opisuje svojo metodo. Nik Škrlec, na primer, sledi tehniki pomnjenja, ki se imenuje Palača spomina.

Potapljanje na vdih

Čeprav številke dišijo po naravoslovju, Gitico bolj privlačijo jeziki. Tudi zaradi tega je izbrala Gimnazijo Poljane. V prvem letniku ima poleg angleščine francoščino, v drugem letniku si bo izbrala jezikovno smer in z njo dobila nemščino, uči se tudi rusko, k temu bi rada v prihodnosti dodala še španščino in italijanščino. Za zgled ji je njen oče in prvi cilj je dohiteti ga po številu jezikov, ki jih govori; naštela jih je osem, naučil pa se jih je večinoma »sproti«. »Ob očetu se mi vedno zdi, da vse ve,« pove z občudovanjem, »moj cilj je doseči to.« Japec Jakopin se je najprej izučil za zdravnika, kardiologa, a že od mladosti so bile njegov hobi jadrnice. Zato je leta 1983 z bratom Jernejem ustanovil studio za oblikovanje bark J&J Design, nekaj let pozneje pa še podjetje Seaway.



Čeprav številke dišijo po naravoslovju, Gitico bolj privlačijo jeziki. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Tako je samo po sebi umevno, da tudi Gitica in njena brata, starejši Jakob in mlajši Jadran (ima še polsestro Evo in polbrata Tilna), jadrajo. Z mlajšim bratom si včasih delita »optimista«, majhno jadrnico za dva, toda čas za to je bolj med počitnicami, doda Gitica. Med počitnicami se z očetom in bratoma vsako leto odpravijo na čisto svoje potovanje – za tri tedne odjadrajo v Grčijo. Mama, Maruša Jakopin, se jim ponavadi pridruži pozneje. Gitica se je zadnja leta sicer sama prej vračala domov, saj je imela priprave; vso osnovno šolo je namreč trenirala športno gimnastiko. Poleti je pridobila še prve igralske izkušnje, saj je nastopila v filmu Gajin svet. Izbrana je bila na avdiciji, kamor jo je »za hec« prijavila mama.

O jadralnih počitnicah v Grčiji razlaga z žarom, ki ga najstniki, ko pripovedujejo o dopustovanju s starši, le redko premorejo. To je čas, ko se kot družina spet povežejo – Jakob večinoma krmari barko in lovi ribe, Jadran pa kuha – razlaga, pa tudi Grčija ji je zelo všeč, zlasti otok Zakintos. Takrat se veliko potapljajo na vdih, kar je še ena strast, ki so jo otroci pridobili po očetu. »Gremo pa kakšen konec tedna tudi v najgloblji bazen na svetu, v Padovi. Globok je 42 metrov, voda je topla in na splošno so razmere za potapljanje zelo dobre,« je navdušena. Njen rekord je 33 metrov. Kdaj se je začela potapljati na vdih, se niti ne spomni več, le svojega prvega rekorda: pet metrov pri petih letih.



Njen rekord v potapljanju na vdih je 33 metrov. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Gita – Gitica

»Oče mi je povedal, da si je od nekdaj želel, da bi hčerko poimenoval Gitica,« razkrije. Ime je morda nekoliko nenavadno, toda nosi ga z veseljem. Babice, ki je dobila ime po svoji mami Giti, ni poznala, kajti umrla je pred 22 leti, šest let pozneje tudi dedek Franc Jakopin, vendar po svoje še vedno živita z njimi. Zlasti Gitica z vsemi knjižnimi deli: »Imamo vse knjige, ki jih je prevedla in napisala. Nekaj sem jih že prebrala, moj cilj za to poletje je dodati nekatere glavne prevode, kot sta Ana Karenina in Veliki Gatsby.« Prevajalski opus germanistke in romanistke Gitice Jakopin obsega več kot 70 del, izdala je več avtorskih leposlovnih, denimo romana Žarometi ter Devet fantov in eno dekle, številne pesmi in kratka prozna dela. Franc Jakopin je bil med drugim predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in eden glavnih strokovnjakov za rusistiko, slavistiko in slovaropisje pri nas. »Oče velikokrat pove, da sta mu starša dala največ, kar sta mu lahko, in to je znanje.«

Ob vprašanju, kaj bi rada postala, skomigne. »Ne vem še, morda bi šla v tujino, v Francijo ... Ali si privoščila kakšno prosto leto za potovanja,« malce zasanjano razmišlja. Kaj pa pi? Tudi na to težko odgovori. Več kot tri tisoč decimalk bi se težje naučila, razmišlja, a do prihodnjega leta je še precej časa – kdo ve, kaj jo prešine dotlej.