Tiskane izdaje
Takaši Sakai je zdrav 41-letni heteroseksualni moški z dobro službo in očarljivim nasmehom, pa vendar v vsem svojem življenju še nikoli ni imel spolnih odnosov. In on je le eden od članov vse večje skupine japonskih moških v zgodnjih srednjih letih, ki so še vedno – devičniki.
Še nikoli ni imel kakršnih koli že tesnejših stikov z ženskami in, kot se je potožil, tudi ne ve, kako bi se jim lahko približal. »Nikoli nisem imel dekleta, tega preprosto še nisem doživel,« pravi. »Pa ne gre za to, da mi ne bi bilo do tega. Občudujem ženske. A preprosto ne znam ubrati prave poti.«
Vse skupaj je slišati kot vsebina hollywoodske komedije, vendar so problemi teh japonskih moških zelo daleč od socialno neprilagojenega junaka, ki ga je leta 2005 v filmu Štiridesetletni devičnik odigral Steve Carell.
V raziskavi, ki jo je leta 2010 izpeljal Državni inštitut za prebivalstvo in socialno varnost, se je pokazalo, da je približno četrtina neporočenih japonskih moških, starih od trideset do štirideset let, še vedno nedolžnih. Vse skupaj je šlo tako daleč, da so si zanje izmislili poseben naziv – jaramiso.
In pokazalo se je tudi to, da se je njihovo število od leta 1992, ko so izvedli podobno raziskavo, povečalo za okoli tri odstotke. To je obdobje, v katerem se je nadaljevalo pešanje japonskega gospodarstva, potem ko je počil borzni balon in je nekdanja velika finančna sila dolga leta doživljala dokaj šibko gospodarsko rast.
Ni denarja, ni samozavesti
Strokovnjakinja za ženitna posredovanja Joko Itamoto pravi, da so japonski moški žrtve gospodarske krize. Vse več se jih namreč nenehno bojuje za to, da bi si pridobili boljšo oziroma vsaj stalno zaposlitev. »Mnogi moški so s tem, ko so izgubili svojo denarno varnost, izgubili tudi samozavest,« poudarja Joko. »V zadnjih dveh desetletjih je življenje japonskih moških zelo naporno, zelo stresno in tudi zelo tekmovalno.«
Foto: AFP
Bolečina, ki izvira iz nezmožnosti, da bi se človek čustveno in telesno povezal z žensko, je nekaj, kar zelo dobro pozna tudi 49-letni arhitekt, ki ni želel biti imenovan. Samo dvakrat v življenju je začutil, da ga določena ženska čustveno in telesno privlači. Prvič se mu je to zgodilo sredi dvajsetih let in drugič dve desetletji pozneje. Obakrat ga je ženska, ko se ji je približal, grobo zavrnila. »To je bilo resnično uničujoče,« je povedal. »Počutil sem se popolnoma razvrednotenega in v hipu se mi je zazdelo, da nima moje življenje nobenega pravega smisla.« Obakrat je močno shujšal in zdaj se boji, da bo vse življenje preživel sam in da bo umrl kot devičnik.
Učenje odnosov
Vse skupaj je težko primerjati s stanjem v drugih državah, zdi pa se, da si Japonci nasploh privoščijo manj spolnosti kot prebivalci drugih razvitih držav. Leta 2010 je ena od raziskav pokazala, da je na Japonskem nedolžnih okoli 68 odstotkov moških, starih od 18 do 19 let.
V študiji, ki jo je v Evropi izpeljal proizvajalec kondomov Durex, pa se je pokazalo, da je na naši celini med moškimi, starimi od 15 do 20, let precej manj devičnikov. Za primer naj povemo, da je med mladimi Nemci okoli 20 odstotkov devičnikov. In celo v sicer zelo konservativni Turčiji jih je precej manj kot na Japonskem, približno 37 odstotkov.
Foto: AFP
Šingo Sakacume pravi, da se v sodobni Japonski dogaja nekaj zelo čudnega: v deželi, kjer kar mrgoli različnih slik, ki tako ali drugače prikazujejo ali namigujejo na spolnost – na televiziji, v stripih in na ulicah – se ljudje o tej temi zelo redko pogovarjajo.
»V današnji Japonski preprosto ni kraja, kjer bi se lahko kakor koli že pogovarjali o tej temi, se seznanili s spolnostjo ali se naučili, kako vzpostaviti romantično zvezo,« pravi Sakacume, ki vodi nedobičkonosno skupino Bele roke.
To je skupina, v kateri težje prizadetim posameznikom pomagajo pri sproščanju njihovih spolnih potreb. Njihovo geslo se glasi: Spolna zrelost je socialna zrelost. »Celo invalidi so takrat, ko prepoznajo in sprejmejo svoja spolna nagnjenja, sposobni vzpostaviti uravnotežene odnose z drugimi,« pravi Sakacume. »Ljudje, ki niso spolno dozoreli, so tudi socialno veliko bolj plašni in negotovi.«
Deviška akademija
Sakacume je začel zdaj v svojo skupino sprejemati tudi telesno zdrave posameznike, ki pa bi morali v svojem odnosu do spolnosti nekaj spremeniti. V njegovem programu Deviška akademija so jim na voljo navodila, kako poiskati partnerja in z njim (oziroma njo) vzpostaviti trdno zvezo.
Foto: AFP
»Pred davnimi desetletji so mlade skozi odraščanje in ključna življenjska razpotja vodili njihovi starši ali sorodniki, ki so pri tem upoštevali stroge družbene običaje. Zdaj si mora vsak posameznik sam poiskati morebitnega partnerja in se z njim pogajati glede spolnosti,« pravi Sakacume.
Tudi 41-letni Sakai se je vpisal na omenjeno akademijo, kjer trenutno obiskuje risarski tečaj. Udeleženci tečaja rišejo gola ženska telesa, kar naj bi jim pomagalo, da bodo bolje razumeli žensko telo. »Prvič sem se tečaja udeležil lansko jesen in, oh … bilo je čudovito. Njihova telesa so nebeško lepa. Spoznal sem, da obstaja cela vrsta različnih oblik prsi pa tudi spolni organi še zdaleč niso enaki pri vseh ženskah,« je povedal.
Foto: AFP
Prepričan je, da mu je obiskovanje akademije še kako koristilo. Še vedno ne ve, ali mu bo uspelo premagati tisti usodni mejnik, res pa je, da je z vsem tem spoznal, da njegovo pomanjkanje spolnih izkušenj ni stvar življenja in smrti. »Ni nujno, da človek o teh stvareh razmišlja tako pesimistično,« je dejal. »In to, da je človek devičnik, prav gotovo ni nekaj usodnega.«
