Tiskane izdaje
Na Lastovo prihajam že dolgo. Ta otok ... ta otok je ena sama mehkobna lenobnost. Občutek, ki postane obsedenost. Bolj ko se trudim postati umirjen, bolj me obvladuje neusahljiva strast do njega. Ali lahko vse življenje ljubim isti obraz? Njegovo hipijevsko dušo, njegovo nostalgijo, njegovo svetlobo. Tisto prašno, z dolgimi sencami, ko se oranžne pike na obzorju premikajo tako počasi, da jih lahko gledam počasi. Dolge večere. Tople in moje. Kajak na lastovskem morju. To si želim.Prvo jutro ob prihodu je vedno najlepše. Letni čas ni pomemben. Na vse pozabiš. Življenje začenjaš znova. Vonj kafre visi v oblakih rožmarina. Suho ...
Celoten članek lahko preberete po ogledu videa.
Predvajajte video in nadaljujte z branjem članka.
Lahko pa postanete naš naročnik in takoj dostopate do vseh vsebin. Naročite se lahko tukaj.
