Tiskane izdaje
Listje, ki konča v rjavih zabojnikih za biološke odpadke oziroma ga z urbanih površin v Ljubljani vsak dan odstranjujejo uslužbenci Snage – ta na območju Mestne občine Ljubljana skrbi za čistočo več kot 500 kilometrov cest, 600.000 kvadratnih metrov pločnikov, 50 kilometrov kolesarskih stez in 700.000 kvadratnih metrov trgov – na svojo zadnjo pot ne odpotuje v samokolnici, temveč v smetarskem tovornjaku.
Ta ga odpelje na Cesto dveh cesarjev 101 oziroma v Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO), največji tovrstni v tem delu Evrope.
Glavnina ob petkih
V začetku novembra so tam pognali stroje za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, v katere tako kot preostali zbrani biološki odpadki romajo tudi kupi listja. Pred tem so jih kompostirali na Odlagališču Barje. Kot kažejo podatki, nad katerimi bedi mag. Lidija Čepon, vodja oddelka za monitoring v Snagi, so lani zbrali 3400 ton listja, trave in drobnega vejevja, največ februarja in marca (skupaj 804 tone) ter oktobra in novembra (skupaj 806 ton).
»Predelava bioloških odpadkov se dogaja tukaj, vendar jih glavnina v skladu z našim urnikom prispe ob petkih. Na leto jih zberemo približno 20.000 ton. Razgradimo jih s podobnimi postopki, kot se dogajajo v naravi, le da je ta proces tu veliko hitrejši,« je za uvod pojasnil strojni inženir Marko Bregar, eden od članov projektne skupine pri Snagi, in pokazal na veliko napravo z zaprtimi tekočimi trakovi, v katero potujejo biološki odpadki iz ločenega zbiranja, tudi listje. V njej raztrgajo morebitne plastične vrečke, vsebina pa se preseje – manjši deli gredo neposredno v zalogovnik, večje biosmeti, kot so, denimo, buče, ki so strašile na noč čarovnic, pa gredo pred tem še na mletje, dodatno sejanje in izločitev morebitnih trdih delov. Tako obdelani odpadki so potem pripravljeni za biološko razgradnjo brez kisika – anaerobno fermentacijo v prisotnosti bakterij v reaktorju. V njem se dogajajo podobni procesi oziroma podobna predelava organskega materiala kot, denimo, v želodcu krav, le da se pri živalih nastali bioplin neizkoriščen sprošča v ozračje in prispeva k njegovemu globalnemu segrevanju. Pri tako nadzorovanem procesu fermentacije, ki po Bregarjevih besedah traja približno štiriindvajset dni, pa pridobijo bioplin, predelan substrat in ostanke, ki končajo na odlagališču. Tudi listje se tako spremeni v bioplin oziroma v sestavni del kompostnih mešanic, vendar, kot pojasnjuje Bregar, njegov energijski prispevek ni tolikšen kot drugih vrst bioloških odpadkov.
Energijsko samopreskrbni
»Tako pridobljen plin bomo v našem centru porabili za proizvodnjo električne energije, viške toplote pa za gretje stavb in reaktorjev. Ko bo obrat začel delovati v polnosti – to bo že v prihodnjih tednih – pričakujemo, da bomo energijsko samopreskrbni. Presežke električne energije, ki bodo nastajali zlasti ponoči in ob koncu tedna, ko ne bomo obratovali, pa bomo pošiljali v omrežje,« je razkril sogovornik.
Ker pa se biološki odpadki in z njimi listje znajdejo tudi v mešanih odpadkih, jih iz njih mehansko izločijo in prav tako ustrezno pripravljene pošljejo v reaktorje. »Biosmeti oziroma tudi listje, ki jih zberemo ločeno, se do plina oziroma substrata razgradijo v treh naših obratih, če pa končajo v mešanih odpadkih, jih čaka še postopek več – ločevanje, in zato potovanje skozi en obrat več,« povzema Bregar. Vse postopke vodijo iz tako imenovane nadzorne sobe, kjer uslužbenci budno spremljajo pot odpadkov, njihovo ločevanje, razgrajevanje in razkrajanje z uporabo kamer in računalnikov, na katerih je mogoče spremljati in po potrebi tudi prilagajati vrednosti različnih parametrov na različnih postajah in napravah. A trenutno so še v fazi prilagajanja.
Za ogrevanje tudi toplota dimnih plinov
Po pričakovanjih sogovornika se bodo s prvo količino bioplina lahko pohvalili že v prihodnjih tednih, z njim pa bodo zagnali generatorje za proizvodnjo električne energije. »Biometan, ki ga je med drugim treba očistiti še nečistoč, pošiljamo v ta zalogovnik, velik okoli 3000 kubičnih metrov,« je pojasnil pred velikansko rumeno kroglo, ki je na pogled najbolj nenavaden objekt v centru RCERO, ter dodal, da bodo za gretje objektov in tehnološki proces izkoriščali tudi toploto dimnih plinov, torej še en stranski produkt, ki ga je mogoče koristno uporabiti. Zato v Snagi pozivajo prebivalce, naj listje vselej konča v zabojnikih za biološke smeti, in ne med mešanimi odpadki, saj bo korist teh odmrlih delov dreves večja.
In če je odpadlo listje neobhodni stranski učinek zime, ga je med drugim mogoče uporabiti tudi zato, da premagamo njeno moč: temo in mraz.
