Tiskane izdaje
Med obveznimi, ogleda vrednimi znamenitostmi so v marsikaterem mestu tudi živalski vrtovi. Še zlasti na družinskem potovanju.
Kateri so tisti najboljši, največji in najbolj posebni, ki jih med potovanji po Evropi ne smemo izpustiti, in zakaj, smo vprašali Ireno Furlan, biologinjo in pedagoško vodjo v ljubljanskem živalskem vrtu.
Biblija na tem področju je knjiga Antonyja Sheridana, ki vsaki dve leti objavi sto najboljših živalskih vrtov, pojasnjuje Irena Furlan. Pred štirimi leti se je na seznam prvič uvrstil tudi ljubljanski, na stoto mesto, zdaj pa je že za nekaj mest napredoval.
Naš živalski vrt se seveda ne more kosati z najboljšimi in največjimi, ki imajo na voljo tudi bistveno večje proračune. A kaj je vendarle tisto, kar je tudi v našem zooju na evropski ravni? »Tujci zlasti pohvalijo zeleno okolje, saj smo čisto blizu mesta, a vendarle v naravnem gozdu,« pravi Irena Furlan, »všeč jim je, da so živali dobro vidne, zanimive se jim zdijo tudi avtohtone pasme domačih živali pa naša ograda za tigre ter oseben in prijazen pristop zaposlenih. Največje poslanstvo ZOO Ljubljana je pomagati obiskovalcem spreminjati odnos do živali in narave. Učimo jih komunikacije z živalmi in kako se jim približati. Pokažemo jim, kako lahko spremenijo sebe, da jih živali sprejemajo in se jih ne bojijo. Skupine obiskovalcev se tako lahko od blizu seznanijo z manjšimi prostoživečimi udomačenimi živalmi, kot so kača, agama, grlica, krastača, močvirska sklednica, ptičji pajek in paličnjaki, ali pa z večjimi živalmi na posebnih programih, kot so slon, žirafe, gepardi, mačji pande, sibirski tigri, surikate, sajmiriji ...
Naša sogovornica kot članica evropske in svetovne organizacije učiteljev v živalskih vrtovih (EZE, IZE) in kot organizatorka izmenjave živali med zooji zelo dobro pozna številne živalske vrtove.
Kateri v Evropi so najbolj vredni ogleda?
Živalski vrt v Schönbrunnu, Dunaj
Dunajski živalski vrt je bil ustanovljen leta 1752 in je najstarejši na svetu. V osemdesetih letih je bil še precej zanemarjen in je zaostajal za najboljšimi v Evropi, v devetdesetih letih so razmišljali o njegovem zaprtju, zdaj pa je izredno lepo urejen.
Posebnost? Domiselno so ohranili stare ograde, ki so spomeniško zaščitene, tako, da so obiskovalce povabili v stare kletke, od koder zdaj gledajo živali v novih ogradah, zgrajenih po sodobnih standardih.
Med številnimi živalmi imajo tudi tisto, ki velja za najzanimivejšo med vsemi – orjaškega pando. Pande je mogoče dobiti le v desetletni najem od kitajske vlade, kar seveda še zdaleč ni poceni, pojasnjuje Irena Furlan. Orjaške pande je mogoče videti še v živalskem vrtu v Edinburgu, Madridu in Beauvalu, skupaj jih v Evropi biva deset, doslej so jih uspešno razmnožili le na Dunaju.
Na Dunaju je mogoče videti večino za obiskovalce najbolj zanimivih in redkih živali, kot so koala, podvodni konj, severni medved pa pingvini, vse velike opice in velike mačke.
Alpski Zoo, Innsbruck
Ta živalski vrt je posvečen izključno avtohtonemu živalskemu svetu Alp, gojijo tako živeče kot tudi ogrožene in že izumrle vrste, zato se imenujejo tudi »genski bazen Alp«. Imajo 150 živalskih vrst, poleg bolj običajnih, kot so ris, rjavi medved, sove, plazilci, kozorogi in tako naprej, še, denimo, klavžarje, že izumrlo vrsto ptiča, ki ga zdaj naseljujejo nazaj v Alpe. Prav tako so del njihovega vzrejnega programa največje ujede Evrope, brkati seri, ki jih skupaj z desetimi vrtovi vzrejajo ter uspešno ponovno naseljujejo v naravo.
Burgers' Zoo, Arnheim, Nizozemska
V tem največjem nizozemskem zasebnem živalskem vrtu si prizadevajo, da bi obiskovalce popeljali v čim bolj naravno okolje. Izdelali so tri velikanske ekosisteme. Tako imajo, denimo, tropsko hišo tako veliko, da je v njej prostor tudi za restavracijo, pa puščavo, mangrovo in ocean, torej gigantski akvarij z največjim poustvarjenim koralnim grebenom zunaj Avstralije.
Hannovrski živalski vrt
Hannovrski živalski vrt se ponaša s tem, da je najboljši živalski vrt v Nemčiji – in to bo kar držalo, potrjuje Irena Furlan. Letos praznujejo 150-letnico, zato imajo to poletje na programu še vrsto posebnih doživetij.
Ta zoo je ves urejen v istem slogu, obiskovalci pa si lahko ogledujejo živali iz vseh perspektiv oziroma podobno kot v naravi. To, denimo, pomeni ne le s kopnega, ampak se lahko tudi vkrcaš v čoln in pluješ po reki.
Za sodobne živalske vrtove pač nista pomembni le pestrost in številnost živalskih vrst, temveč si zlasti prizadevajo poustvariti ekosisteme, ki so čim bolj podobni tistim, iz katerih živali izhajajo. Kletke in ograje pa čedalje bolj izginjajo.
Zoo Leipzig
Ta nekdanji klasični živalski vrt je v zadnjih letih dobil veliko sredstev od države in sponzorjev, tako da imajo poleg starega dela, ki izvira še iz časov Vzhodne Nemčije, izredno moderen nov kompleks. Med drugim imajo Gondwano, največjo tropsko dvorano v Evropi, in Pongoland za velike opice (šimpanze, orangutane, gibone, bonobe in gorile).
Londonski živalski vrt
Je klasični mestni zoo, ki pa ga poskušajo prenoviti. V njem se dobro vidi, da so v Veliki Britaniji organizacije za zaščito živali zelo močne: poudarek na dobrem počutju živali je zelo opazen. Ograde so sicer manjše, vendar je v njih veliko različnega »pohištva« za živali ter drugih popestritev, da se te ne dolgočasijo.
Manj znana je izpostava zunaj mesta, Whipsnade, ki se razprostira na kar 260 hektarih. To pomeni, da je dovolj prostora za velike ograde in s tem velike črede v njih. Pravzaprav je območje tako veliko, da se splača uporabljati mini železnico ali pa doplačati za to, da se lahko vanj zapeljemo z avtomobilom.
Boras Zoo, Göteborg
Ta švedski živalski vrt na meji z Norveško je Ireni Furlan dobro znan tudi zato, ker so šli tja iskat geparde, ki zdaj živijo v Ljubljani. Poleg tega, da slovijo po vzrediteljih gepardov, je Boras Zoo med strokovnjaki zlasti znan po tem, da so bili prvi v Evropi, ki so na svojem ustvarili savano tako, da so v njej naselili vse ustrezne živali. Tako pri njih sobivajo sloni, žirafe, gnuji, različne vrste antilop, noji, pelikani in kronski žerjavi, v sosednji ogradi pa nosorogi in gepardi.
Zoo Zürich
Tudi v Zürichu imajo zelo lepo in obsežno zbirko živali. Posebnosti sta tropska hiša Masoala, v kateri so naseljene številne avtohtone vrste z Madagaskarja, tako rastlinske kot živalske, in najmodernejša slonja hiša, ki je po besedah Furlanove stala kar 64 milijonov evrov (za primerjavo: celotni letni proračun ljubljanskega zooja je 1,5 milijona evrov). Strop v slonji hiši je spremenjen v gozdne krošnje, da je čim bolj prilagojen naravnemu okolju azijskih slonov.
Bussolengo Zoo blizu Verone
Medtem ko so največji živalski vrtovi v Evropi v javni lasti, so zasebni manjši (praviloma je tudi vstopnina višja), najboljši pa se specializirajo za določen segment. Zasebni vrt je Bussolengo, ki ima tudi safari park, vendar je eden najboljših živalskih vrtov v Italiji. Za družinski izlet ima dobro lokacijo, saj je blizu Gardalanda. Dobro imajo razvito izobraževanje za obiskovalce s številnimi najrazličnejšimi delavnicami in strokovnimi vodenji.
Wildpark Bad Mergentheim, blizu Würzburga
Obisk zasebnega živalskega vrta na severovzhodu nemške zvezne dežele Baden-Württemberg Irena Furlan priporoča zato, ker je poseben po tem, da sicer majhna ekipa skrbi za zelo domišljen program v 25 hektarov velikem gozdu. Dvakrat na dan imajo organizirano vodenje obiskovalcev. Takrat na plan privabijo živali, da jih je mogoče videti čisto od blizu. Tako vam pokažejo letalnico jastrebov, kjer vam mrhovinarji zares letajo nad glavo, iz svojega bivališča pride vidra, v času za hranjenje pride na kup kar 30 severnoameriških volkov, ris plane na plen, preleti vas sova …
