Kitajci v Sankt Peterburgu po Leninovih sledeh

Kitajci množično obiskujejo Rusijo – državo, ki ima bogato komunistično preteklost in ne zahteva vizumov za kitajske obiskovalce, hkrati pa se zaveda, da lahko z oglaševanjem novih poti, povezanih z »rdečim turizmom«, privabi veliko kitajskih turistov.

Lani je Rusijo obiskalo skoraj 410.000 Kitajcev, ki so postali najpomembnejši tuji turisti v tej državi, so sporočili iz zveznega turističnega urada. Njihovo število se je povečalo za deset odstotkov po letu 2013, ko so bili na vrhu seznama najpomembnejših tujih turistov še Nemci.

»Letošnje poletje smo imeli zelo veliko dela,« je povedala Viktorija Borgačova, vodja združenja prevajalcev kitajščine in vodnikov v Sankt Peterburgu, najpomembnejšem turističnem cilju v Rusiji. »Mislim, da imamo približno 30 odstotkov več dela kakor lani,« je še dodala.

Samo v prvi polovici letošnjega leta je Rusijo obiskalo več kakor 200.000 kitajskih turistov. Leta 2014 je drugo največje rusko mesto Sankt Peterburg, nekdanja carska prestolnica, po vsem svetu znana po svojih muzejih in razkošnih palačah, gostila skoraj 24.000 kitajskih turistov. »Sankt Peterburg je čudovito mesto z bogato zgodovino,« je povedal Yong Tang, 57-letni turist iz Pekinga, medtem ko je kupoval doprsni kip Lenina. »Vesel sem, da sem tu.«

Turistična atrakcija revolucionarji, ne carji

Ruski sindikat turističnih delavcev pravi, da bi po mnenju strokovnjakov letos lahko obiskalo Sankt Peterburg od 40.000 do 50.000 kitajskih turistov. Toda evropsko vzdušje v Sankt Peterburgu in njegovi številni vodni kanali niso najpomembnejša znamenitost, ki privablja Kitajce. Kitajski turisti obiskujejo Sankt Peterburg predvsem zato, da bi odkrivali vznemirljivo revolucionarno zgodovino mesta, ki je doživelo tri revolucije – eno leta 1905 in dve leta 1917. Te so naznanile konec carskega obdobja in ustvarile Sovjetsko zvezo.

»Evropejci prihajajo v Sankt Peterburg predvsem zato, da bi občudovali staro prestolnico in umetnostni muzej Ermitaž, kitajski turisti pa bi si radi ogledali Leningrad in njegovo revolucionarno zgodovino,« je pojasnila Borgačova in za Sankt Peterburg uporabila ime, pod katerim je bilo mesto znano v sovjetskem obdobju.

Dobičkonosna rdeča pot

Julija sta Moskva in Peking uradno odprla velikopotezno »rdečo pot« – turistično pot, ki sledi življenju boljševističnega voditelja Vladimirja Lenina v štirih ruskih mestih. Osemdnevno potovanje se začne v Moskvi, kjer si turisti lahko ogledujejo srpe in kladiva na stavbah iz sovjetskega obdobja in v živahnem omrežju mestne podzemne železnice. Ruska prestolnica je tudi kraj, kjer je shranjeno Leninovo truplo v mavzoleju na Rdečem trgu. Pot nato popelje turiste v Leninovo rojstno mesto Uljanovsk ob reki Volgi in se nadaljuje v Kazanu, kjer je Lenin študiral. Konča se v Sankt Peterburgu, prizorišču boljševistične revolucije leta 1917. »Revolucija in boj ljudstva za neodvisnost ter celo velika domovinska vojna (druga svetovna vojna, ki se je za Sovjete začela leta 1941) so pomembni za Kitajce ravno tako, kakor so pomembni za nas,« je povedal Sergej Lakovski, vodja turističnega urada v Uljanovsku.

»Rdeča pot«, ki stane 1000 dolarjev na osebo brez letalske vozovnice, bo verjetno postala zelo donosen vir dobička za ducat ruskih turističnih agencij, ki sodelujejo pri programu. Ta bo verjetno dokončno zaživel prihodnje leto.

Kitajski turisti so po nekaterih ocenah lani v Rusiji zapravili približno milijardo dolarjev. Ruski novi »rdeči poti« se bo pridružila podobna na Kitajskem, kjer bodo ruski turisti lahko sledili življenjski zgodbi Mao Zedonga, prvega voditelja kitajske komunistične partije. AFP