Od vseh naselij, ki obdajajo jezero, je zagotovo najbolj očarljivo mestece Limone, ki leži na ožini na severnem delu jezera, tik pod strmimi gorami. Limone v italijanskem jeziku pomeni limona in mestece je v resnici znano po gojenju limon in drugih citrusov. A kot pravijo, je to ime bolj stvar naključja, saj je mesto precej starejše kot samo gojenje limon, tako da njegovo ime morda izvira iz latinske besede, ki pomeni – meja ali ločnica.
Ena najbolj osupljivih značilnosti tega mesteca je zid iz posebnih stebrov vzdolž obale jezera, s katerim so tukajšnji prebivalci zaščitili vrtove, v katerih so gojili limone. Med drugim jih je v 18. stoletju v enem od svojih del opisal sloviti nemški pisatelj in pesnik Johann Wolfgang von Goethe in s tem med vso mednarodno pisateljsko srenjo vzbudil izredno zanimanje za to zanimivo mestece.
A Limone se je proslavil s še eno posebnostjo. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja so pri nekem nekdanjem prebivalcu tega kraja v krvi odkrili protein, ki iz arterij odvaja maščobo v jetra, kjer se ta razgradi, kar je seveda izrednega pomena za preprečevanje nastanka srčno-žilnih bolezni. Potem ko so pregled krvi opravili tudi pri sedanjih prebivalcih tega mesta, so odkrili, da imajo prav vsi v sebi poseben gen. Na koncu se je izkazalo, da so gen podedovali po nekem zakonskem paru, ki je tukaj prebival v 17. stoletju. Stoletja se je prenašal iz roda v rod, tako ga imajo še vedno skoraj vsi prebivalci tega kraja. V glavnem se prehranjujejo z ribami iz jezera, uživajo oljčno olje in veliko citrusov, poleg tega je tudi podnebje izredno milo, tako da ni nič čudnega, da ljudje tukaj povprečno dočakajo več kot osemdeset let.
Zdrave ribe, da o oljkah
Prve limone so začeli tukaj gojiti že pred stoletji. V ta namen so zgradili posebne objekte, ki delujejo kot tople grede, s katerimi so drevesa zaščitili pred nizkimi zimskimi temperaturami – to so med najbolj severnimi nasadi limon na svetu. Sadeže so izvažali v Nemčijo, Avstrijo, na Poljsko, Madžarsko in celo v Rusijo. Vendar se je zaradi konkurence z juga povpraševanje po limonah iz Limoneja počasi zmanjševalo in v 20. stoletju je začelo pridelovanje tega sadja počasi usihati. So pa v mestu kljub vsemu ostale sledi, ki pričajo o nekdanjem pridelovanju limon, in to od stebrov, s katerimi so nekdaj zaščitili drevesa, do emblemov z limono, ki krasijo številna poslopja in ulice.
Raj za jadralce in deskarje
Gardsko jezero je resnično veliko, obiskovalce pa vedno znova očara z bleščečo modrino. Skoraj vedno je na njegovi površini videti čolne, deskarje in deskarje z zmaji. Jezero je izredno priljubljeno med jadralci in deskarji, saj veter piha dovolj pogosto in je tudi precej močan. V vročih dnevih je jezero zelo prijetno tudi za plavalce, saj se lahko v vodi dodobra osvežijo. Za vse tiste, ki raje ostanejo na trdnih tleh, pa so na obalah zgradili celo vrsto hotelov in različnih restavracij, s katerih teras se odpira prečudovit razgled. Ob jezeru je tudi nekaj javnih kopališč. Aperitiv aperol spritz (aperol, prošek in mineralna voda) ali »hugo« (sirup bezgovih cvetov, prošek, sveža meta in mineralna voda) sta zagotovo dobro družba ob občudovanju ladij.