Ko bodo nad polji poleg ptic in čebel letali tudi droni

Prva asociacija na Bruselj je gotovo Evropska unija ali vsaj evropski parlament, nikakor pa ne kmetija. A prav eno od teh smo v Belgiji obiskali. Leži le 15 kilometrov od hrama evropske demokracije in prav toliko stran od slovitega Waterlooja, kjer se je pred dvema stoletjema bojeval Napoleon. Sodobna kmetija bratov Peeters pa bolj kot na zgodovino spominja na znanstveno fantastiko.

Jan in Josse Peeters imata v lasti kar sto hektarov obdelovalnih zemljišč, dodatnih petdeset pa še v zakupu. Poljske površine so strnjene v podeželskem Huldenbergu, kot že rečeno, v neposredni bližini belgijske prestolnice. Ogromno kmetijsko posestvo, ki ga ni mogoče obiti v enem dnevu, je daleč naokrog znano pod imenom Hof ten Bosch. Menda ga zgodovinski viri postavljajo v daljno 13. stoletje, družina Peeters pa si na njem služi kruh že od leta 1890. Zadnja desetletja, od leta 1980, posestvo družno vodita Jan in Josse. Brata predstavljata že četrti rod Peetersov, ki se preživlja s to kmetijo.

»Hof ten Bosch je blagoslovljen z dobro, rodovitno zemljo in je deležen ravno pravšnje količine padavin,« je povedal Jan Peeters, ko smo posestvo obiskali na dan odprtih vrat skupaj z nekaj evropskimi poslanci in njihovimi asistenti, pretežno iz severnih držav. Njegov brat Josse je temu dodal: »Že davno smo ugotovili, da so tla najprimernejša za rast krompirja. Z njim zalagamo industrijo čipsa, lepo pa uspevajo tudi pšenica, koruza in sladkorna pesa. Na približno treh hektarih imamo tudi nasade jabolk in hrušk, ki jih večinoma prodajamo kar doma, kupci pridejo neposredno na kmetijo.«

Sonaravno kmetovanje

Ni ravno naključje, da smo obiskali prav Peetersove. Na njihovi kmetiji, že kar farmi, ali še bolje, v dobro organiziranem zasebnem podjetju, namreč od leta 2011 potekajo pilotni projekti farmacevtske družbe Bayer CropScience. In zakaj sta se Jan in Josse odločila za sodelovanje v tem poslovnem modelu? »Ne bova lagala, tako velike kmetijske površine, kot je naša, nikakor ni mogoče obdelati na strogo biološki način, čeprav bi si to želeli. Pa tudi toliko milijard ljudi, kolikor nas trenutno prebiva na našem planetu, ne moremo nahraniti s takšnim kmetovanjem. Tu si ne smemo metati peska v oči. Biološki pristop si lahko privoščijo le zelo majhne, večinoma zgolj samopreskrbne kmetije. Mi brez uporabe gnojil in škropiv ne bi mogli obdelati vse zemlje in, ne nazadnje, naše družine samo od kmetijstva v tem primeru ne bi mogle preživeti. Seveda pa se zelo trudimo kmetovati sonaravno in uporabljati kar najmanj umetnih snovi. Precej si lahko pomagamo s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, ki jih razvijajo Bayerjevi strokovnjaki, na naši kmetiji pa jih potem preizkušamo,« je ob vprašanju glasno razmišljal Josse.

Jan ga je dopolnil: »Odgovor je pravzaprav preprost. Skupaj z Bayerjem želimo pokazati, kako združiti kmetijsko poslovanje z nujno odgovornostjo do okolja, ohranjanja naravnih virov in biotske raznovrstnosti. Naša kmetija je kraj, kjer želimo v odprtem dialogu doseči razumen dogovor o prispevku kmetov k trajnostnemu razvoju produktivnega kmetijstva. Za danes in za prihodnost. Vsem, ki jih ta dejavnost zanima, smo pripravljeni prisluhniti, posredovati svoje zamisli, izkušnje in rešitve. Le če bomo združili različne poglede in se dogovorili, bomo močni in bomo lahko zagotovili preživetje vsem Zemljanom. To, da smo se povezali z Bayerjevo družbo CropScience, pa se pozna tudi v naši bilanci. Vsi ukrepi, ki jih uvedemo na kmetiji, morajo biti ekonomsko upravičeni, saj vendar od tega živimo.« Brat Josse ga je prekinil: »No, ampak pri vsem tem ne gre le za denar. Odkar sodelujemo, se je res opazno dvignila produktivnost našega posestva, a se je zelo izboljšala tudi biotska raznovrstnost, hkrati pa ohranila naša odgovornost do skupnosti.«

Pilotni Hof ten Bosch

Kmetija Hof ten Bosch je tudi po mnenju strokovnjakov iz evropskega parlamenta odličen primer, kako je kmetovanje mogoče uspešno kombinirati z odgovornostjo do okolja in družbe. Za smiseln napredek so glave staknili kmetje, znanstveniki, združeni v akademski svet, zraven so pritegnili še tehnološke partnerje in druge strokovnjake, v celotno pridelovalno verigo pa vključili celo politike in seveda tudi potrošnike.

»Za sodelovanje z družino Peeters smo se odločili zaradi bogate dediščine njihovega kmetovanja, razsežnih površin za potencialne projekte in njihove pripravljenosti za iskanje boljšega od običajnih, že preizkušenih rešitev,« je za drugo stran pojasnil Marc Sneyders, vodja Bayerjevega oddelka za marketing in trajnostni razvoj v Belgiji. »Ni nam treba skrbeti, da na Hof ten Boschu idej ne bi udejanjili v praksi. Vemo, da bodo zagotovo zaživele v realnih okoliščinah, na terenu, v sodelovanju s pravimi kmeti. Želimo si namreč, da bi svojo pobudo za sonaravno kmetovanje iz Belgije lahko prenesli tudi v druge države sveta.«

Nobena skrivnost ni, da se današnje kmetijstvo povsod po svetu srečuje s številnimi izzivi. Vse večje povpraševanje po hrani je posledica nenehne rasti števila svetovnega prebivalstva, po drugi strani pa je čedalje manj razpoložljivih njivskih površin, omejeni so naravni viri, tla razjeda erozija, podnebne spremembe pa vse skupaj še poslabšajo. Kmetje imajo res pomembno poslanstvo, saj morajo človeštvu zagotoviti dovolj varne in zdrave hrane, sedem dni v tednu, 365 dni na leto. Prav zato se morajo svoje dejavnosti lotevati resno in odgovorno.

Bayerjeva pobuda, ki jo že uresničujejo na posestvu Hof ten Bosch, je zgrajena na treh osnovnih elementih. Pod prvega sodijo visoko kakovostna semena, drugega zaznamuje skrb za varno in učinkovito rabo fitofarmacevtskih izdelkov, tako za uporabnika kot za okolje, tretji element pa zaokrožajo strateška in poslovna partnerstva. Josse Peeters: »Tukaj pač prvi testiramo Bayerjeve najnovejše izdelke in uporabljamo tehnologije, ki spodbujajo sodobno kmetijstvo. Zelo zelo pomembno se mi zdi, da se Bayerjevi strokovnjaki sproti odzovejo na naše povratne informacije in razvijajo rešitve, ki nam zagotavljajo trajnostni razvoj dejavnosti in hkrati visoke donose. Torej, kdor želi vedeti, kako se bo kmetovalo v prihodnosti, naj nas obišče in si to ogleda v praksi, na našem posestvu, na naših poljih.«

Nadzor izza računalnika

Širok spekter projektov na Hof ten Boschu je torej prednostno usmerjen v zagotavljanje inovativnih rešitev za trenutne težave, s katerimi se ubada belgijsko kmetijstvo. Na hribovitih območjih, ki obkrožajo posestvo, je ena glavnih težav erozija, ki je že začela načenjati krompirjeva polja. Jan Peeters nam je ponosno pokazal poslopje, kjer so parkirani najsodobnejši kmetijski stroji in priključki, med njimi tudi nov, ogromen plug, ki omogoča posebno tehnološko obdelavo tal in preprečuje erozijo. »Izkazal se je za zelo učinkovitega. Povsem ravna površina, ki jo plug pušča za sabo, pomaga preprečiti odtekanje fitofarmacevtskih izdelkov z območja uporabe. To je velik napredek. S sistemom Phytobac,« pri tem je pokazal na bližnjo, po naravnih zakonitostih zgrajeno čistilno napravo, »pa skrbimo za zaščito voda. Omogoča zadrževanje in mikrobno razgradnjo kemijskih sestavin, ki jih uporabljamo za varstvo pridelkov. Tu peremo embalažo in stroje po škropljenju. Odpadne vode se popolnoma prečistijo, to pokažejo vse strokovne analize, zato jih lahko uporabimo za zalivanje.«

Na posestvu pade v oči tudi napredna vremenska postaja. »Uradne vremenske napovedi so za nas premalo. Tu pa lahko na kraju samem odčitamo, kdaj bo jasno, brez vetra in dežja. To so primerne razmere za škropljenje rastlin,« je poudaril Josse. »Tako preprečimo, da bi škropiva nenadzorovano nosilo na druge površine. V veliko pomoč so nam tudi najnovejši sistemi GPS. Namestili smo jih na traktorje, omogočajo pa nam uporabo sredstev za varstvo rastlin z natančnostjo dva centimetra. S kamerami na podvozju traktora, ki ga lahko upravljamo tudi z avtopilotom, zaznamo bolne rastline. Tako nam ni treba škropiti kar vsega povprek, ampak le na mestih, kjer se je bolezen pojavila,« je dodal in se pohvalil še, da bodo v te namene prav kmalu uporabljali kar drone, rastline pa v domači pisarni nadzorovali na računalniškem zaslonu.

Peetersovi so tako strli še naše zadnje stereotipe o možnostih v kmetovanju in nas prepričali, da jim zaščita okolja res veliko pomeni. »Tudi mi jemo to hrano,« je poudaril Jan. Na kmetiji biotsko raznovrstnost spodbujajo s cvetočimi travnimi trakovi med polji, ob sadovnjakih so zasadili mešane žive meje z rastlinami, ki privabijo »dobre« žuželke, postavili »čebelje hotele«, da pridne divje delavke, ki jih tja privabljajo s feromoni, naravno oprašijo drevje, ter uredili gnezdišča za ptice, ki uspešno opravijo s škodljivci in povzročitelji različnih rastlinskih bolezni. Kmetovalca, brata Jan in Josse, sta prepričana, da vse to sodi med trajnostne kmetijske prakse, ki bodo njima in tudi nadaljnjim rodovom Peetersovih še več stoletij rezale kruh in omogočale sobivanje z naravo.