Tiskane izdaje
Za koordinate škatlice preštejte naslednje stvari: A = število belih drogov za zastave živalskega vrta, B = število križev na desni strani bivola, C = število črk v prvi vrstici v napisu pod bivolom. Formula za izračun koordinat: N 46 0(A-1).0(A/2)(C+1), E 14 (3*C+A).(A+B)(A*C-2*B). Veselo iskanje in menjavo!
To so navodila, ki sem jih dobila, preden smo se z dvema izkušenima geolovcema, kakor se imenujejo iskalci »zakladov« pri nas, podali na prvi pohod na ljubljanski Rožnik, da bi me uvedla v posvečene skrivnosti že nekaj časa zelo priljubljenega hobija z imenom geocaching. To je sicer angleško ime, ki pa se je prijelo tudi pri nas. Če ga poskusimo prevesti, pa ne čisto dobesedno, bi bilo najbolje reči kar lov na zaklad, saj je tudi potek nekoliko podoben taborniški igri lov na lisico. Čisto dobeseden prevod pa bi bil geografsko skrivališče (iz geo in cache).
Pišem torej o zanimivem hobiju, ki je po besedah predsednika slovenskega društva iskalcev geozakladov Jaroslava Slunečka primeren za vse. Lahko je le igra, ki popestri vaše druženje z otroki, lahko »izgovor« za sistematsko potovanje doma in po svetu ali pa vsaj odlična popoldanska rekreacija, ki vas popelje v naravo in kraje, na katere sicer ne bi zašli.
Vsega je kriv Clinton
Igra je nastala povsem spontano. Leta 2000 je ameriška vojska na ukaz predsednika Billa Clintona izključila kodiranje korekcijskega signala satelitov GPS. S tem so civilni sprejemniki GPS postali enako natančni kot vojaški. Navdušenci nad GPS so premlevali, kako bi izboljšano tehnologijo lahko uporabili.
Zanimivo idejo je že naslednji dan dobil Dave Ulmer, ki je v gozd v Beavercreeku skril prvi zaklad, to objavil in obljubil, da se v skrivališču, ki je bilo v resnici navadno vedro, skrivajo zanimive reči. Predvidevam, da je videe in knjige dodal za motivacijo, saj je bil njegov prvotni namen preveriti natančnost naprav GPS. Mu je pa uspelo iz preizkusa ustvariti zanimivo igro s preprostim navodilom. Samo s pomočjo koordinat je treba najti skrivališče, se vpisati v knjižico, ki je bila tudi del zaklada, vzeti, kar ti je všeč, v zameno pa v skrivališču pustiti nekaj svojega.
V enem tednu se je igra razširila in število iskalcev in skrivalcev je hitro naraščalo. Čez mesec dni je že nastala prva spletna stran, z objavo številnih prispevkov o geocachingu v časopisih pa je novotarija obnorela množice. Trenutno je na uradni spletni strani registriranih več kot šest milijonov geolovcev.
V Ljubljani z okolico
Zemljevid skrivališč v Ljubljani
Pri kliku na določen zaklad je dodan opis njegove velikosti, določeni so težavnost iskanja, velikost zaklada, zahtevnost terena, morebitna posebna oprema, ki jo potrebujete za iskanje, kot na primer potapljaška oprema pri tistih najbolj zahtevnih, in priljubljenost zaklada med tistimi, ki so ga že našli. Vse, kar vam preostane, je, da se odpravite od doma in uživate v raziskovanju na svežem zraku. S pomočjo koordinat, dodatnih namigov in malce potrpežljivosti si zagotovo lahko obetate uspešen lov.
Eno je teorija, drugo praksa
Zaklad, ki smo se ga namenili iskati, je bil druge težavnostne stopnje in po izračunu koordinat po zgoraj zapisanih navodilih sem si postavila za izziv, da sama poiščem smer in vodim iskanje z napravo GPS. Samo tako bom lahko bralcem razložila, kako zadeva poteka, sem si mislila. Geolovca Jaroslav in Gregor sta mi velikodušno prepustila vodenje, sta pa vseeno preverjala, kam me nese, in po njunih dobronamernih dodatnih usmeritvah – sicer bi iskanje trajalo precej dlje od predvidenega časa – sem zaklad, za katerega so bile dodaten, sicer šifriran, namig še korenine, tudi našla. Kot dokazno gradivo objavljamo fotografijo!
Najlepši se imenuje Zelenci
Kot nam je pojasnil Jaroslav Slunečko, je zakladov več vrst. Najenostavnejše je iskanje tradicionalnih, ti imajo podane koordinate, na koncu pa vpisno knjigo in predmete za izmenjavo. Za njimi so na vrsti večstopenjski, pri katerih je šele na zadnji izmed več lokacij skrit zaklad. Zelo zanimivi so ugankarski, kjer je treba na končni lokaciji rešiti še problem. Eden izmed njih se imenuje DaVincijeva šifra, pri katerem moraš ugotoviti, kako bi vsebnik lahko odprl (namig: rotacija).
Zadnje čase pa narašča število geoloških zakladov, pri katerih je skriti zaklad lokacija sama. »Kot kaže, imamo pri nas med postavljavci strokovnjaka za geologijo,« je prepričan Jaroslav, »eden izmed lepših zakladov v Sloveniji je prav geološki, imenuje se Zelenci in je na izviru Soče.« Pri teh lov poteka tako, da je podan opis pojava, ki ga je treba na lokaciji najti in odgovor sporočiti avtorju. Šele ko iskalec izve, da je odgovor pravilen, se lahko vpiše kot najditelj in svoji statistiki pripiše novo zmago.
V 22 urah 282 zakladov
»Hoteli smo preveriti, koliko kešev (cache, slovenjeno) lahko najdemo v 24 urah. Za konec tedna smo se odpravili na Madžarsko, s kolesi smo prevozili 140 kilometrov in v 22 urah odkrili 282 zakladov,« mi pripoveduje Gregor, med geocachersko srenjo znan kot Krossnik. »Nekateri dajo več na statistiko, zame pa je najpomembnejše, da sem v naravi. Zaradi geocachinga sem odkril, da se v Sloveniji skriva veliko več zanimivosti, kot se zdi na prvi pogled. Teh lepih, vendar skritih lokacij brez iskanja zakladov ne bi odkril.«
Iskanje zakladov je lahko priročna metoda tudi za raziskovanje tujine. Geolovec Jaroslav se lahko pohvali z najdenimi zakladi v 24 državah, saj pravi, da je vsaj kakšnega našel povsod, kamor je šel. Skrivališča so namreč tudi v mestih, nemalokrat blizu turističnih znamenitosti ali na kraju, ki ima posebno zgodbo, vredno pozornosti. V Ljubljani je eden bolj informativnih keškov tisti na Poti spominov in tovarištva. Je večstopenjski in med posameznimi cilji se lahko marsikaj naučimo o poti in razlogih njenega nastanka. V Sloveniji je bilo lani več kot 3000 skrivališč.
Od hobija do poklica
V Sloveniji se je lov na zaklade začel leta 2004, ko je bilo skritih okoli 50 škatlic, v zadnjih letih pa postaja vse bolj priljubljen. Slovenski geolovci so zato postavili svojo spletno stran www.geocacher.si, na kateri obveščajo o organiziranih dogodkih, kot so geofestival, ogled filmov GIFF (mednarodnega geolovskega filma), geolovsko čiščenje in odstranjevanje ambrozije …
Geocaching pa je še vedno najbolj razširjen v ZDA, kjer se je iz prostočasne dejavnosti razvil v pravi posel. Imajo celo že prvega poklicnega geocacherja, ki je doslej odkril več kot 100.000 zakladov. Kdo ga plačuje, ne vemo, je pa živ dokaz, da se lahko poklic ustvari iz vsake dejavnosti, ki jo nekdo res rad počne.
