Magnet Salzburga so Moje pesmi, moje sanje

Salzburg kot rojstno mesto Wolfganga Amadeusa Mozarta je eno kulturno najbogatejših in najbolj obiskanih mest v Avstriji. Vsako leto namreč gosti približno 4500 kulturnih dogodkov. A prva misel, ki ob njegovi omembi nekaterim šine v glavo, je – muzikal Moje pesmi, moje sanje.

Med najpomembnejše kulturne prireditve v Salzburgu spadajo Salzburški festival, Teden Mozarta, Velikonočni festival, Binkoštni festival, Poletni festival in drugi. A letos je vse v znamenju 50-letnice muzikala Moje pesmi, moje sanje. Tako je eden od vrhuncev letošnje jeseni zagotovo gala prireditev, s katero bodo počastili to obletnico.

Filmska klasika, ki že pet desetletij navdušuje ljubitelje filma po vsem svetu in jo je menda videla več kot milijarda ljudi, je vzrok, da v mesto vsako leto pride okrog 300.000 navdušencev, ki jih najbolj zanimajo kraji, kjer so posneli film, ugotavljajo odgovorni za turizem pri mestnih oblasteh. Največji oboževalci filma tako ne bodo smeli zamuditi prireditev 17. oktobra 2015, s katero se bodo poklonili triurni stvaritvi. Vse skupaj bo začinjeno z zgodbami tistih, ki jih je film tako ali drugače zaznamoval, velikim orkestrom Mozarteum Orchestra Salzburg in drugimi nastopajočimi.

V Salzburgu so prepoznali velik potencial muzikala že v zgodnjih sedemdesetih, ko so ljubitelji filmov začeli obiskovati mesto predvsem s tem namenom. Mestna tura »Sound of Music« je hitro postala ena bolj popularnih, film pa pravi ambasador mesta. Predvsem med ameriškimi in azijskimi turisti. Ocenjujejo namreč, da je muzikal videl vsak tretji Japonec in da zaradi njega v mesto pride kar tri četrtine vseh ameriških turistov. V ZDA je dobil tudi uspešno priredbo na Broadwayu. Tudi sicer naj bi okrog 40 odstotkov vseh turistov kot enega največjih razlogov za obisk mesta navedlo prav film.

Baročni dragulj pred našim nosom

Kar 70 do 80 odstotkov vseh gostov v Salzburgu tudi sicer zanimata kultura in glasba, in tako jih v Mozartovo mesto ni težko zvabiti. To vsako leto pritegne približno šest milijonov in pol obiskovalcev in je tako že dolgo uveljavljeno kot druga najpomembnejša turistična točka v Avstriji takoj za Dunajem. Ta baročni dragulj, zaradi katerega nekateri prepotujejo pol sveta, pa Slovencem leži tako rekoč pred nosom.

Od lani je sicer mogoče prvič po 200 letih spet po krožni poti obiti vrhunec baročnega središča mesta: katedralo, samostan in palačo – nekdanje prostore nadškofov, ki so vladali temu mestu. Prav bogati nadškofi so pred več kot 400 leti začeli preoblikovati Salzburg v baročni dragulj, kot ga poznamo danes. V mestu, ki je obogatelo s trgovino s soljo, zlatom in drugimi surovinami, so bili navdušeni nad papeško državo in so se hoteli čim bolj približati veličini Rima. Zato so tja povabili največje arhitekte takratnega časa in ti so ustvarili mojstrovino, od leta 1997 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.

V muzeju hitro spoznate, kakšno moč in vpliv so imeli nadškofje. Eden najpomembnejših graditeljev v Salzburgu je bil nadškof Guidobald von Thun, ki je med 14-letno vladavino med letoma 1654 in 1668 pustil največji pečat v tem delu mesta. Novi DomQuartier prikazuje te zgodbe o moči, umetnostni zgodovini in arhitekturi tistega časa.

Eden od draguljev Salzburga je tudi palača Mirabell. Z njenimi vrtovi se je boste tudi vi zagotovo spomnili iz filma Moje pesmi, moje sanje. Zgrajena je bila leta 1606, kasneje, v zgodnjem 18. stoletju, jo je prenovil znani baročni arhitekt Lukas von Hildebrandt. V 19. stoletju je bila nato poškodovana, za njeno zdajšnjo skromnejšo podobo pa je nato poskrbel Peter von Nobile. Nekateri detajli, ki so preživeli nepoškodovani, sicer še pričajo o nekdanjem sijaju palače. Večkrat so bili preoblikovani tudi znani vrtovi Mirabell. Za javnost jih je odprl že cesar Franc Jožef leta 1854.