Tiskane izdaje
Vsi tisti, ki bi radi zakonsko zvezo prikrili pred sorodniki in znanci, imajo zdaj precej več možnosti. Od tega leta se lahko poročijo brez prič, le pred matičarjem. Koliko bo to povečalo pripravljenost k legitimaciji partnerske zveze ali k njeni trdnosti, bodo na Statističnem uradu RS poročali šele prihodnje leto, za zdaj velja podatek iz leta 2016: 6670 porok in 2530 razvez.
Tradicija
Priči pri poroki sta bili, resnici na ljubo, že zdaj bolj del tradicionalnega obreda kakor dejanska potreba. »Nekoč so bile priče tiste, ki so potrdile, da je bila zakonska zveza sklenjena, že nekaj časa pa velja kot uradno potrdilo zakonske zveze izpisek iz matičnega registra,« je pojasnila Aleksandra Klinar Blaznik z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za potrditev zakonske zveze je glede na nove določbe družinskega zakonika dovolj, da si pari zvestobo zaobljubijo pred matičarjem in načelnikom upravne enote, matičarjem in županom ali zgolj matičarjem. To pa ne pomeni, je dodala predstavnica ministrstva, da pri poroki ne smejo imeti prič. Pri birokratskem delu postopka bistvene razlike ni, le to, da je pri prijavi treba navesti imena prič oziroma povedati, da jih ne bo, so pojasnili na ljubljanski upravni enoti.
Župani imajo po novem avtomatično pooblastilo za sklepanje zakonske zveze, zato jih ne bo treba več posebej pooblaščati za to. Poročiti se je mogoče v uradnih prostorih v uradnem času – izjeme so dovoljene v dveh primerih: če se bodoča zakonca želita poročiti drugje in sta za to pripravljena plačati 170 evrov ali če ne moreta do uradnih prostorov (v tem primeru stroške pokrije državni proračun). Zakonske zveze po novem ni več mogoče skleniti na praznik in ne na dela prost dan.
Nesrečno leto 2005
Medtem število porok zadnjih petnajst let ustaljeno niha med številoma 5700 in 7000, število razvez pa se neizpodbitno povečuje. Zadnji podatki, ki jih ima na voljo statistični urad, kažejo, da se je predlani poročilo 6667 parov, kar je 218 (ali 3,4 odstotka) več kot v prejšnjem letu. Največ porok v tem tisočletju je bilo sklenjenih leta 2000, in sicer 7200; še najbliže temu številu smo bili dve leti pozneje in leta 2012, ko si je reklo »da« malo več kot sedem tisoč parov, najdlje pa leta 2005, ko se je za ta korak odločilo okoli 5770 nevest in ženinov. V Sloveniji je po zadnjih podatkih sicer nekaj manj kot 788.000 poročenih ljudi.
Še pogled precej dlje v preteklost: leta 1954, odkar statistiki zbirajo te podatke, se je poročilo več kot 14.000 parov, daleč največ porok je bilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja – skoraj vsako leto več kot 15.000, potem pa je njihovo število postopoma začelo upadati in v devetdesetih letih je padlo pod deset tisoč.
Podobno kakor je postajalo koruzništvo družbeno vse bolj sprejemljivo, se je očitno dogajalo tudi z razvezami. Predlani jih je bilo 2530 ali dobre štiri odstotke več kot leta 2015. Največ v tem mileniju jih je bilo leta 2005 (skoraj 2670), po čemer lahko sklepamo, da je bilo to leto najbolj nesrečno za zakonce, saj je bilo takrat daleč najmanj porok in največ ločitev.
Da so nekdanji zakonci spet šli pred matičarja, izdajajo tudi povprečna leta ob sklenitvi zveze: ženini so bili ob poroki v povprečju stari 35,3 leta in skoraj tri leta starejši od nevest; te so bile stare povprečno 32,6 leta (najmlajši ženini in neveste so bili v osemdesetih letih, prvi so bili v povprečju stari okoli 27 let, druge več kot tri leta manj). Tisti, ki so se poročili prvič, pa so bili stari 31,9 leta (moški) oziroma 30 let (ženske). Največja razlika v starosti med ženinom in nevesto je bila več kot 50 let. Kar 33 parov je že v prvem letu spoznalo, da niso za skupaj, sicer pa po podatku iz leta 2016 zakonska zveza v povprečju traja skoraj štirinajst let.
Sobote v juniju
Med vsemi pari, ki so se ločili leta 2016, je bilo 1270 oziroma polovica takšnih, ki niso imeli mladoletnih vzdrževanih otrok, v preostalo polovico pa jih je bilo ob razvezi »vključenih« malo manj kot 2000. Skoraj tri četrtine teh otrok je bilo dodeljenih materi, 18 odstotkov obema staršema in slabih šest odstotkov očetom.
Pa spet k porokam: najbolj priljubljen dan za sklenitev zakonske zveze je še vedno sobota – izbere jo tri četrtine parov, predvsem spomladi in poleti, zlasti maja, junija in septembra. Sobota z največ porokami leta 2016 je bila 18. junija, ko si je zvestobo obljubilo 234 parov ali kar 31 več kot v vsem februarju, očitno najmanj priljubljenem mesecu. In več kot očitno so jim zelo ljubi rojstni dnevi, kajti na obletnico svojega rojstva se je poročilo 69 ženinov in 80 nevest.
Občina z največ porokami je Dobrovnik (meji na Madžarsko), kjer jih je bilo predlani kar 7,9 na tisoč prebivalcev (slovensko povprečje je 3,2). Najmanj oziroma nobene poroke pa ni bilo v sosednji občini Kobilje.
