Tiskane izdaje
Italija je prepolna krajev, v katerih se počutite, kakor da bi se znašli sredi filmskega prizora – samo pomislite na vodnjak Trevi v Rimu, obalo Amalfi blizu Neaplja in znamenite beneške kanale.
Toda v Italiji je tudi prav poseben kraj, v katerem tako filmski ustvarjalci kot turistični obiskovalci takoj pomislijo na obdobje zgodnjega krščanstva in celo prazgodovinske čase – to je Matera, mesto, ki leži daleč stran od običajnih turističnih poti na jugu pokrajine Bazilikata, v spodnjem delu italijanskega »škornja«.
V njem si lahko ogledate jamska bivališča v apnenčasti skali, ki se v stopnjah spuščajo po strmem pobočju proti reki Gravina, in zdi se, kakor da bi nasprotovala sili teže. Matera je eno od italijanskih mest, na katera je čas že zdavnaj pozabil. Večkrat je pritegnila pozornost filmskih režiserjev in turistov, ki iščejo nekaj posebnega in si želijo, denimo, preživeti nekaj časa v jamskih bivališčih. Unesco je razglasil Matero za evropsko kulturno prestolnico leta 2019, to pa bo na eno najrevnejših območij v Italiji najbrž privabilo precej več turistov.
Mesto se je izognilo razvoju v 19. in zgodnjem 20. stoletju, zato ga je Carlo Levi v svoji znameniti knjigi Kristus se je ustavil v Eboliju označil za enega najbolj zaostalih krajev v Italiji. Matera je bila še pred nekaj desetletji tako prvinska, da jo je bilo mogoče med snemanjem filmov brez težav uporabiti kot prizorišče za dogodke v starodavnem Jeruzalemu. Pier Paolo Pasolini je tu leta 1964 posnel prelomni film Evangelij po Mateju, v katerem je upodobil Jezusa kot protokomunista. Mel Gibson je v Materi snemal Kristusov pasijon in tu posnel Jezusovo trpljenje na poti do Kalvarije. Nato so tu snemali novo različico biblijskega epa Ben Hur. Čas bo pokazal, ali bodo po katerem od igralcev poimenovali tamkajšnje testenine, kakor se je zgodilo Avstralcu Melu Gibsonu. Na glavni ulici Via Lucana v Materi so namreč v priljubljeni gostilni Trattoria Lucana začeli ponujati testenine »fettucine alla Mel Gibson«.
Šele Mussolini
Povojni načrtovalci so preselili prebivalce in večina jamskih bivališč je ostala praznih. Danes so spet polna ljudi, potem ko je preprost in simpatičen način življenja v Materi spet odkrila nova generacija internetnih podjetnikov, lastnikov restavracij in hotelov, ki so nekatera jamska bivališča spremenili v razkošna domovanja in delovne prostore. Eden prvih obnoviteljev je menda hotel Sassi. Na njegovi internetni strani piše, da bodo gostje »uživali v razgledu in tišini jamskih bivališč, opazovali pa bodo lahko tudi polete južne postovke, zelo redkega ptiča«. Za to bodo morali odšteti od 70 evrov za enoposteljno sobo do 160 evrov za večje sobe. Običajno nastanitev ponujajo v hotelu San Domenico na ulici Via Roma, nedaleč stran od trga Piazza Vittorio Veneto, na katerem se krajevni prebivalci zbirajo ob toplih večerih, se pogovarjajo in sprehajajo ter tako obujajo nekdanjega skupinskega duha, ki je bil nekoč značilen za tesno povezane četrti jamskih bivališč. Na trgu trgovina z mesnimi izdelki Buongustaio Matera ponuja krajevne specialitete, v restavraciji Kappador pa se lahko obiskovalci najejo odlične hrane in uživajo v vrhunski postrežbi na terasi z izjemnim razgledom na jamska bivališča in sotesko.
Še skok do Metaponta
Matera ponuja dovolj, da bi v njej lahko preživeli vse počitnice, vendar bi bila to velika napaka. Če se odpeljete 50 kilometrov proti jugu, si boste lahko ogledali starodavno grško naselbino Metaponto. Na ogled so njene ruševine, med drugim tempelj, posvečen Heri, Zevsovi ženi in sestri, ter zelo dober arheološki muzej. Na poti si oglejte še Grobnico izvirnega greha, ki ji nekateri pravijo tudi »Sikstinska kapela« jamskih poslikav . Menihi, ki so jo poslikali v 9. stoletju, se sicer ne morejo primerjati z Michelangelom, vendar prizor, na katerem se Eva pojavi iz Adamovega rebra, jasno prikazuje, kaj so si mislili o tem, zakaj se je zgodil izvirni greh.
