Tiskane izdaje
V torek, 4. avgusta, se je med mednarodnim srečanjem astronomov (International Astronomical Union) na Havajih zgodil tudi jasen protest civilne družbe. Na najvišji havajski sveti gori Mauna Kea na Velikem otroku namerava Nasa zgraditi največji teleskop doslej, ki meri 30 metrov (Thirty Meter Telescope - TMT). Gradnja teleskopa za domačine in domačinke otoka in vse, ki spoštujejo njihovo kulturno izročilo in duhovnost, močno vezano na naravno okolje, predstavlja grob in nepremišljen poseg v samo jedro tega, kar jim je najbolj sveto. Na gori Mauna Kea je pod okriljem Univerze na Havajih že zgrajenih trinajst teleskopov, ki po mnenju starešin avtohtone kulture kazijo pomen in ekologijo svete gore.
»Nismo proti astronomiji, nočemo pa, da kdo uničuje naša sveta mesta,« je sporočilo protesta. Revija Nature navaja, da je za gradnjo največjega teleskopa doslej predvidena milijarda dolarjev in pol. Trenutno na Havajih že deluje astronomski observatorij pod okriljem Nase, ki se financira iz davkoplačevalskega denarja Združenih držav Amerike.
Protesti in aretacije
Havajska policija je konec julija aretirala sedem protestnikov, ki niso hoteli zapustiti svete gore Mauna Kea. Miroljubni protestniki so na gori bivali, da bi preprečili »monstruozno gradnjo« teleskopa, kakor so to poimenovali. Aretacije so potekale na otoku Maui in na Velikem otoku, kajti na obeh je predvidena gradnja v povezavi z observatorijem. Tamkajšnje oblasti hočejo na vsak način onemogočiti zaščito svetih mest, ki imajo neprecenljiv pomen za avtohtono kulturo.
V gradnjo tega raziskovalnega projekta so vpeti država (Združene države Amerike) in številni finančni interesi, vendar se kljub temu starešine domorodske kulture skupaj s podporniki miroljubno upirajo tako lokalnim vladnim in interesnim strukturam kot policiji.
Območje, kjer je predvidena gradnja teleskopa, v havajski kozmologiji predstavlja sveti prostor Mauna Kea, ki simbolizira ravnovesje v naravi. Zanje predstavlja nenadomestljiv prostor obredov in vstopanja v stik z naravo in božanstvi.
Vendar ne le to, vrh gore Mauna Kea je pomemben vir pitne vode na otoku in skupščina prvobitnih prebivalcev si ne predstavlja posega v okolje, kjer so zaščitene živalske in rastlinske vrste. Prav v tem okolju je ob teleskopu predviden tudi odpad za nevarne snovi, kot je živo srebro.
Kot navajajo domačini, Mauna Kea ni sveti prostor le za Havajce, ampak je pomembna gora za vsa živa bitja na območju Polinezije. V havajski mitologiji so otoki potomci matere Zemlje in očeta Neba, zato je zanje takšno poseganje v okolje nepredstavljivo. Skozi goro Mauna Kea po njihovem izročilu poteka popkovnica Sveta, s katero lahko pridejo v stik z božanskimi silami narave.
Nekateri domačini se ne strinjajo s starešinami in menijo, da je gradnja teleskopa to, kar bi »predniki hoteli«. Komentar pod tem mnenjem pa izraža močno zaskrbljenost nad posegi kolonizatorjev na havajskih otokih, saj pred invazijo niso poznali brezdomcev in revežev. Socialno stanje se namreč slabša, kar je v nasprotju s tamkajšnjimi vrednotami. Ne bo odveč poudarek, da pred desetletji domačini v ameriških šolah niso smeli govoriti havajskega jezika in so bili za ta prekršek kaznovani s tepežem.
Ekologija in avtohtone kulture še vedno na zadnjem mestu
Gradnja observatorija ponovno odpira vprašanje, kakšne pravice imajo avtohtone kulture v primerjavi s kapitalom. Zdi se, da nobenih. Sveta gora Mauna Kea je vzročni primer velikih političnih besed o varstvu okolja, ki klavrno obmolknejo, ko gre za pravice domorodskih svetih mest. Protestu proti gradnji so se sicer pridružili številni posamezniki na družabnih omrežjih #WeAreMaunakea.
Vsi, ki spoštujejo izročilo havajske kulture, se sprašujejo, ali se znanstvena skupnost zaveda pomena pozdrava Aloha 'Āina, ki pomeni ljubezen do narave in povezavo med ljudmi in naravo, ki je bistvena za življenje.
Havaji so bili v zgodovini okupirani zaradi vojaških interesov in plantaž sladkorja v lasti kolonizatorjev. Leta 1898 so bili Havaji pod prisilo priključeni Združenim državam Amerike. Leta 1993 so se Združene države Amerike formalno opravičile za to dejanje. V njem so celo priznale, da so Havaji ob zasedbi imeli visoko razvito kulturo, religijo, jezik in socialno strukturo. Vendar kot kaže, je do spoštovanja havajskega kulturnega izročila pot še dolga.
Poleg okupacij je, kot ocenjuje tamkajšne prebivalstvo, še posebej problematičen poseg ameriških kolnonizatorjev v njihovo naravno okolje, in sicer najbolj očitno na primeru regulacije sladke vode, ki je uničila njihov sistem namakanja in prehranjevanja, ki je temeljil na tropskem gomolju taro.
Izročila avtohtonih kultur v nasprotju z večino sodobne znanosti postavljajo sožitje z naravo na prvo mesto, zato so še danes grobo zatirana.
