Tiskane izdaje
Praznik kozjanskega jabolka bo ta konec tedna dosegel vrhunec s sejmom na trgu v Podsredi, na katerem bodo razstavljavci na stojnicah obiskovalcem v pokušnjo in nakup ponudili letošnji pridelek jabolk iz kozjanskih sadovnjakov, zavitke, jabolčnik in druge jabolčne dobrote. Še preden so pridelovalci »jabke« razprodali, smo jih občudovali na sprehodu po visokodebelnih travniških sadovnjakih, ki pomembno zaznamujejo Kozjansko.
Sadovnjaki v Kozjanskem regijskem parku predstavljajo deset odstotkov visokodebelnih travniških sadovnjakov v Sloveniji, kar kaže, da je imelo sadje v teh krajih pomembno vlogo, in sicer vsaj od vladavine Marije Terezije, velike spodbujevalke sajenja sadnega drevja. Travniški sadovnjaki so tip tradicionalne kmetijske krajine, za katero je značilna ekstenzivna raba zemljišč, ki prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. V krošnjah in duplih starih dreves še gnezdijo nekatere redke in ogrožene vrste ptic, kot so vijeglavka, pogorelček, veliki skovik in rjavi srakoper. Zaradi njih sadovnjaki spadajo med evropsko pomembna naravovarstvena območja Natura 2000. Po drugi strani pa je ta krajina med najbolj ogroženimi zaradi sprememb v rabi kmetijskih zemljišč, zlasti zaraščanja in sekanja sadnih dreves zaradi intenziviranja kmetijstva.
A Kozjanski park ni naravni rezervat, kjer bi lahko izvajali ortodoksno varstvo narave, poudari Barbara Ploštajner iz javnega zavoda Kozjanski park, ki v okviru ministrstva za okolje upravlja območje. V njem živi približno 11.000 prebivalcev, katerih predniki so pravzaprav izoblikovali podobo takšne krajine. Da bi sadovnjake ohranili, vzdrževali in celo širili, jih je bilo treba nekoliko spodbuditi.
Javnemu zavodu je to uspelo z organizacijo praznika kozjanskega jabolka, ki letos poteka že šestnajstič. Že četrto leto bo na trgu v Podsredi 140 stojnic, več jih ni mogoče postaviti kljub velikemu povpraševanju. »Neki gospod si je več let prizadeval prodajati sladoled, a smo ga zavračali, češ da ne spada v kontekst praznika. Ko je predlagal, da bo delal sladoled z jabolčnim prelivom, pa smo ga z veseljem uvrstili med razstavljavce,« pove anekdoto Valerija Slemenšek.
Ona tam, za »štalo«
Sadovnjake pa je javni zavod začel oživljati že leto pred prvim praznikom kozjanskega jabolka. Leta 1999 se je vključil v nacionalni projekt obnove travniških sadovnjakov. Deset let so jih njegovi uslužbenci in zaposleni prek programa javnih del obrezovali, vzporedno pa so kmete spodbujali k samostojnosti s tečaji rezi. V letih 2001–2003 so vse sadovnjake na območju Kozjanskega parka tudi kartirali in popisali. Našteli so 102 sorti. Prevladujejo bobovci, sledijo krivopeclji, zlate parmene in številne renete.
Nekatere sorte so bile zastopane z enim samim ali nekaj drevesi, kar je nakazalo potrebo po vzpostavitvi sadovnjaka, ki bi zagotovil obstoj vseh sort. Kolekcijski sadovnjak v Gradišču nad Podsredo je zavod vzpostavil na zemljišču nekdanje Čerčkove domačije, kjer še vedno stoji idilična hiška z ograjenim vrtom. V sadovnjaku uspevajo vse sorte jabolk na Kozjanskem in približno 60 sort hrušk. Večina sort je znanih iz srednjeevropskega prostora, nekdanjega ozemlja Avstro-Ogrske. Nekatere pa še vedno nimajo imena. »Ljudje rečejo: ona, tam za štalo, v resnici pa je lahko ostalo le še eno samo drevo,« pove Ploštajnerjeva.
Povečano zanimanje ljudi za stare in avtohtone sort jabolk pa je spodbudilo ustanovitev drevesnice, ene od dveh ekoloških v državi. V njej razmnožujejo okoli 30 sort kozjanskih jabolk, na leto pa prodajo približno 3000 sadik. Zlati peterček najbolj popularnih sort po besedah vodje drevesnice sestavljajo bobovec, carjevič, krivopecelj, štajerski mošancelj in zlata parmena. Povpraševanje po sadikah je tolikšno, da jih je treba rezervirati. Čakalne vrste nastajajo tudi za predelavo jabolk v sok v stiskalnici v Podsredi.
Srednje dobra letina
»Veliko govorimo o sadovnjakih, ko pa nas kdo obišče, je morda razočaran,« Ploštajnerjeva zazna presenečenje novinarke, ki je mislila, da jablane na Kozjanskem rasejo vsepovsod. Sadovnjaki so namreč razkropljeni na 470 hektarih regijskega parka. »Včasih jih je imela skoraj vsaka kmetija, vendar manj, od deset do 30 dreves. Poleg jablan so prebivalci sadili hruške, slive, marelice, češnje, orehe, lešnike in bezeg. Sadje so uporabljali za lastno prehrano, grozdje iz vinogradov pa prodajali.«
Jablane v manjšem, lepo urejenem travniškem sadovnjaku v Gradišču so stare okoli 50 let. Različno visoka drevesa so lepo obrezana, a so njihove veje vseeno skrivenčene. Porasla so z lišaji, mahovi in belo omelo, a so polna svetlo rdečih bobovcev, na kakšnem pa so intenzivno rdeči jonatani. Letošnja letina je bila srednje dobra, ocenjuje Ploštajnerjeva, ki pravi, da nekateri dvomljivci še vedno ne verjamejo, da kozjanska jabolka niso škropljena. V tradicionalnih nasadih se kmetijska zemljišča uporabljajo dvojno: za ekstenzivno pridelavo sadja in krme, zato tako rekoč ni sadovnjaka, ki bi ga škropili, ji pritrdi Černelč.
Gnojenja pa sadno drevje tako ne zahteva veliko. Potrebuje ga kvečjemu trava, za katero pa poskrbijo krave, ki se ponekod pasejo med jablanami. Tradicionalne in avtohtone sorte jablan so bolj odporne proti boleznim in škodljivcem, so pa zato po besedah Barbare Ploštajner manj šablonskih oblik. Ob primernem vzdrževanju imajo dolgo rodno dobo, res pa jih je težje obirati. Včasih je tudi težko najti obiralce, saj so nekateri lastniki sadovnjakov prestari za obiranje, dnevi, ko so jablane obirali člani sindikata iz Litostroja in oficirji iz Kumrovca, pa so že davno minili.
Sadika za novorojenčka
Na pridelek starih sort jabolk je treba čakati dlje kot pri novejših sortah. »Rodijo od pet do sedem let po zasaditvi, zato mlade nagovarjamo, naj jih posadijo za svoje otroke,« pravi Černelč. Trenutno pridelava starih sort jabolk za nobenega kozjanskega kmeta ni osnovna dejavnost, se je pa posadilo veliko novih sadovnjakov. Ko bodo začeli roditi, se bo to morda spremenilo, upa Barbara Ploštajner. Sofinanciranje države za postavitev novih sadovnjakov se je izteklo, sredstva za trajnostne nasade v okviru svojih razpisov pa še vedno omogoča kozjanska občina, ki vsaki družini ob rojstvu novorojenca podari sadiko jablane.
Še ena pomanjkljivost sort iz travniških sadovnjakov je izmenična rodnost. Letu preobilnega pridelka sledi leto skoraj brez njega, kar povzroča težave pri trženju jabolk, prizna Černelč. Na srečo se obdobja obilne in slabe rodnosti na različnih območjih v Kozjanskem parku izmenjujejo, zato imamo lahko vsako leto praznik kozjanskega jabolka, se nasmehne Ploštajnerjeva. Odmik od šablonskih oblik gor ali dol, aroma, ki se sprosti v ustih ob ugrizu v staro, popolnoma naravno pridelano sorto, odtehta vse njene pomanjkljivosti.
