Normandija v Pivki: Za trzljaj in glasen »uaaa« občinstva

VIII. festival vojaške zgodovine je bil posvečen letošnji obletnici operacije Overlord, izkrcanju zaveznikov v Franciji.

Objavljeno
21. september 2014 21.28
Ponazoritev spopada zavezniške oz.Ameriške vojske z nemško v Normandiji leta 1944. Pivka, Slovenija 21.septembra 2014.
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Pivka – »A bo usekal?« je vprašal dvanajstletnik trinajstletnika na blatni brežini nad prizoriščem bitke. »Bo!« In je usekal. Tank jackson. Za trzljaj in glasen »uaaa« občinstva. Na koncu so nemški vojaki »mrtvi« pocepali čez obrambni nasip, ameriški pa so zastavo nemške vojske zamenjali s svojo. Vrhunec VIII. festivala vojaške zgodovine v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Na platoju za muzejskimi paviljoni, nekdanjo, najprej italijansko, nato pa jugoslovansko vojašnico, na delčku namišljene normandijske plaže sta se že v soboto vkopali nemška in po desantu tudi ameriška vojska. Na stene bunkerjev so pritrdili zemljevide, označili položaje in premike. Zakurili so ognje, postavili šotore, zgradili zaklonišča. Nemški general si je v svojem bunkerju še pred bitko pod rdečo zastavo s kljukastim križem na steni navijal gramofon. Morda na njem ploščo Lili Marlen. Tu in tam je kaj zapokalo, tu in tam je kak otrok zajokcal, se uprl in od atija zahteval stran od tod, stran od pokanja! Starejši fantje so imeli usta do ušes in sijoče oči, medtem ko so se potikali po topovih, si na rame tovorili težko železje ali občudovali hrup manevra goseničarja.

Nenadoma je »pridrvela« ameriška izvidnica v bren carrieru, a videti ni imela kaj. Nemci so s pokanjem takoj pokazali svoj položaj in ameriško izvidnico prislili v umik. Polgoseničar M5 je »pridrvel« po ranjence in jih odpeljal, nato pa je ameriška vojska in vojska občinstva prisluhnila posnetku govora predsednika Eisenhowerja, s katerim je svoje fante pospremil v boj. »Oči sveta so uprte v vas. Ne dvomim o vašem pogumu. Bog vas blagoslovi,« je predsednik dejal med drugim. In nato so šli. Pridrvel je tank, samovozni protioklepni top M36, jackson. Spet so se zbudili rafali iz nemških pušk, padale so bombe, tank je nekajkrat usekal, pokalo je in se dimilo na veselje malega in velikega občinstva na brežini normandijske obale. Za jacksonom se je »plazila« pehota, ki je skupaj z oklepnikom premagala vse ovire, vpadla v nacistični tabor, katerega »mrtveci« so padali za ali čez nasip z zloženih vreč s peskom. V dvajsetih minutah »smo zmagali«, sneli nemško zastavo, nato pa na drog dvignili zmagovito ameriško.

Osmi festival, osma bitka

Park vojaške zgodovine je bil letos prizorišče osme bitke, osmega festivala, letos posvečenega obletnici operacije Overlord, največje pomorsko-zračne desantne operacije v zgodovini vojskovanja na obalah Normandije, ki se je začela 6. junija 1944. V tem največjem vojaškem izkrcanju in celotni operaciji je sodelovalo skoraj tri milijone ameriških, britanskih in kanadskih vojakov. V Pivki sta delček bitke uprizorili ponazoritveni skupini z nekaj več kot 30 »vojaki«, prijatelji iz kroga Janeza Prebila iz Horjula, ki so se poimenovali Klan 4 fun, ter prijatelji v Zgodovinskem zbirateljskem društvu Planika iz Radovljice z Zvonetom Razingerjem ter prijatelji Strelskega društva 1991 iz Ljubljane na čelu. Prvi v uniformah v barvi peska in v zamazanih opečnato rdečih gojzarjih, drugi v visokih usnjenih črnih škornjih in modro sivih uniformah nemške vojske z visokimi častniškimi kapami. A ker pravijo, da obleka naredi človeka, vprašam Janeza Prebila, ali tudi vojaška uniforma, kljub igri, naredi človeka.

»Zaželeno je, da čim manj doživljamo z vlogo, ki jo igramo. Ni poistovetenja, predvsem pa je prepovedano vpletati kakršnokoli politiko. Samonadzor je pri nas zelo pomemben, kajti lahko se hitro prestopi prag med tistim, kar je res, in med tistim, kar ni. Zato striktno spoštujemo ta pravila. Tudi alkohol je prepovedan,« je povedal Janez Prebil, lastnik podjetja Orodja Prebil, ki je obenem tudi sponzor letošnjega festivala. V vrednosti 25.000 evrov je namreč skupaj s podjetnikom Petrom Podržajem iz Ljubljane obnovil ameriški samovozni protioklepni top M 36, tudi ta po ameriškem generalu poimenovan jackson.

»Sem zbiratelj orožja in vojaške opreme. Vedno sem si želel imeti svoj tank, da bi se lahko vozil z njim. Lahko bi si kupil katerega iz držav bivšega vzhodnega bloka. Toda za tank je treba imeti tudi prostor. Rešitev je prišla iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Jaz sem njihovega jacksona obnovil, v Parku vojaške zgodovine pa ga bom lahko vozil. Več muh na en mah! S prijatelji smo oblikovali ponazoritveno skupino. Dvakrat ali trikrat smo se že šli uprizoritev, naš tokratni nastop pa bo naš prvi pravi krst. Dve tretjini naših članov so športni strelci, tretjina je zbiralcev, preostali so ljubitelji vojaške opreme in zgodovine, zlasti druge svetovne vojne,« je pojasnil Janez Prebil. Obleko in pripomočke nabavljajo po Evropi, večinoma v raznih internetnih prodajalnah. »Naša uprizoritev ni kot War and Peace Show pri Londonu ali uprizoritev 'dneva D' na Normandiji, a se razvijamo. S tem je kar precej dela, pa tudi denar in podporo družin potrebujemo,« je pristavil Janez.

Temu je pritrdil Janko Boštjančič, ki vodi marljivo ekipo pivškega Parka vojaške zgodovine. Ta je v osmih letih tako rekoč iz nič oziroma iz napol porušenih starih vojašnic, s pomočjo Vojaškega muzeja Slovenske vojske (SV), zgradila uspešno zgodbo o zgodovini vojskovanja na tleh, kjer so si, če vzamemo v ozir le zadnjih sto let, sledile vojske treh držav, nazadnje vojska samostojne Slovenije. V Parku vojaške zgodovine poleg turistov, letos jih bo že skoraj 30.000, svoj interes najdejo tudi številni posamezniki, ki so bili sami udeleženi v vojnah ali jih te, predvsem tehnika in oprema, samo zanimajo. »Ponazarjanje bitk je po svetu močno razvito, pri nas je v povojih, a se razvija. Navdušenci, ljubitelji, zbiratelji pri nas lahko uresničijo svoj interes, vojaško tehniko, prostor. Poskušamo postati povezovalni člen,« je pojasnil Janko Boštjančič.

Med festivalom so si obiskovalci lahko ogledali vse razstavljene predmete. Nosilno zbirko, zbirko tankovsko-topniškega orožja in opreme, jugoslovansko podmornico zeta, P-913 , ki so jo pred nekaj leti dvignili z dna morja v Boki Kotorski. V Pivki sta shranjeni tudi letali, najprej thunderjet in od letos romunska donacija orel. Del zbirk in zgodb je posvečen tudi slovenski osamosvojitveni vojni. Za prihodnji festival pa bodo odprli vrata novega paviljona, s katerim bodo podvojili velikost razstavnih površin. V tem bodo predstavili predvsem bojna vozila iz slovenske osamosvojitvene vojne, vanj bodo shranjeni podmornica, letali in več oklepnih vozil.

Jackson in njegovi

V Pivki so bila javnosti prvič predstavljena nekatera vozila, muzejski eksponati. Jackson je tudi v svetovnem merilu izjemno redek in dragocen. Na evropskem bojišču se je pojavil in hitro uveljavil leta 1944, saj je to končno bilo orožje, s katerim je bilo mogoče uničevati nemške tanke na bistveno večjih razdaljah, kot so to lahko počeli z M4 shermanom. V korejski vojni so se z njim uspešno zoperstavljali tudi sovjetskim tankom T-34-85, v sklopu vojaške pomoči pa je bila Jugoslavija največji prejemnik jacksonov, saj jih je prejela kar 399, jugoslovanska industrija pa je za njegov 90-milimetrski top izdelovala tudi strelivo. V 70. letih so bili jacksoni temeljito posodobljeni, v aktivni sestavi pa so pričakali razpad Jugoslavije. Na ulicah so se pojavili med slovensko osamosvojitveno vojno, po umiku jugoslovanske armade pa je 20 jacsksonov prevzela Slovenska vojska. Do leta 2000 jih je uporabljala na slovenski obali kot obalno artilerijo.

Vozilo carden-loyd universal carrier, na kratko bren carrier, opremljeno z mitraljezom, je bilo namenjeno transportu streliva in kasneje prevozu opreme in ljudi. Do leta 1945 jih je bilo za vojske Avstralije, Nove Zelandije, Kanade, ZDA, Velike Britanije itd. izdelanih 113.000, verjetno edini primerek pa je uporabljala 1. tankovska partizanska brigada, ki je 1. maja 1945 prišla v Trst. Vozilo je last Vojaškega muzeja SV, postalo pa bo del stalne zbirke Parka vojaške zgodovine.

Čez čas bo del zbirke postal tudi polgoseničar M5A1, delujoča različica vozila, ki ga je pred časom pridobil vojaški muzej in ga v nedeljo predstavil javnosti. »JLA je prejela več kot sto primerkov, ki pa niso zavedeni v zaključnem poročilu o ameriški vojaški pomoči,« so zapisali pri lastniku polgoseničarja, vojaškem muzeju. Jugoslavija je prejela tudi 20 verzij protiletaskih samovoznih topov M15A1, vozilo pa je jugoslovanska vojska uporabljala kot pehotni transporter ali vlačilec topniškega orožja.