Za osem minut poročil - za otroke

»Bo šlo? Sta pripravljena?« je Tina Antončič, voditeljica, novinarka in dnevna urednica oddaje Infodrom, pred prižigom kamere poizvedovala pri sedmošolcu Domnu Škerlepu, ki se je v telovadnici Osnovne šole Danile Kumar pripravljal na vlogo (otroškega) poročevalca v informativni oddaji za mlade Televizije Slovenija. Njegov gost je bil odbojkar Jan Kozamernik, eden od srebrnih fantov z evropskega prvenstva v Bolgariji, sicer pa njegov predhodnik iz črnuškega odbojkarskega kluba AHC, je bilo med drugim mogoče izvedeti izza kamere.

Še preden je zasvetila lučka na njej, je Domen zaupal, da se zelo veseli intervjuja, za katerega so ga izbrali na šoli, ker zelo rad igra odbojko in jo trenira že štiri leta. »Ja, spremljam Infodrom, en sošolec pa je bil otroški poročevalec že večkrat. Vprašanja sem večinoma sestavil sam, malo mi je pomagala tudi mami,« je pripovedoval z žarom v očeh, potem pa v pogovoru z vzornikom, ki mu je okoli vratu obesil tudi srebrno kolajno in se podpisal na odbojkarsko žogo, izkusil kar nekaj zakonitosti televizijskega žurnalizma. Kot je pritrdil po kakšni uri in pol ponavljanja vprašanj, snemanja in igranja odbojke z vrstniki in Janom proti puncam, je bilo najtežje nastopati pred kamero in Janu postavljati vprašanja, predvsem zaradi treme, saj je to počel prvič. »Toda danes je bil res poseben dan, ker sem spoznal Jana, ki je super fant in se veliko smeje,« je strnil vtise po koncu snemanja prispevka, ki so si ga mladi gledalci lahko ogledali v Infodromu.

Domen je eden od približno sto otroških poročevalcev, ki so v zadnjih treh letih za Infodrom pripravili intervjuje s približno tolikšnim številom zanimivih posameznikov od politikov do športnikov in znanstvenikov. Otroške poročevalce izberejo vsako leto na posebni avdiciji, za zamudnike pa na domači spletni strani velja celoletno povabilo. »Koga od izbranih povabimo za posamezni prispevek k sodelovanju, se odločimo glede na to, kaj koga zanima in na katerem koncu Slovenije bomo snemali,« razkrivata Tina Antončič in Neža Prah (prav tako voditeljica, novinarka in dnevna urednica) ter dodajata, da je največ pogumnih kandidatov in kandidatk med desetim in dvanajstim letom.

Petsto oddaj in dve nagradi

Ustvarjalci Infodroma, ki je bil prvič na sporedu 15. oktobra 2012 in je konec letošnjega septembra zakorakal v četrto sezono, so pripravili že več kot petsto oddaj ter lani v Manchestru prejeli nagrado Evropske zveze javnih radijskih in televizijskih postaj (EBU) za odličnost v podajanju novic za otroke, letos pa še priznanje RTV Slovenija za posebne dosežke. Tina Antončič, ki je oddajo s prvo urednico Barbaro Brezavšček Stegeman tudi zasnovala, razkriva, da so jo začeli razvijati že tri leta prej. Z Barbaro B. Stegeman sta se udeležili mednarodnih konferenc ustvarjalcev informativnega programa za otroke in proučili primerljive oddaje v Evropi. Najdlje, od leta 1972, je na sporedu Newsround britanske nacionalke BBC, z več kot 25-letno tradicijo pa ji sledita nemški Logo! in nizozemski Jeugdjournaal. »Vsaka ima svoje posebnosti. Nemški Logo! pogosteje poroča o političnem dogajanju, belgijski Karrewiet daje večji poudarek prostemu času in zanimanju mladih, Nizozemci pa poročajo o vsem po malem od politike do uspehov mladih in njihovih težavah pa tudi nekaterih tabuiziranih temah. Koncept, ki smo ga povzeli tudi mi in ga prilagodili našemu kulturnemu okolju,« pojasnjuje sogovornica.

Infodrom običajno začnejo z najpomembnejšo novico za otroke, ki ni nujno tudi naslovna v poročilih za odrasle, ter ga končajo z lahkotnejšo oziroma veselo, še zlasti če so tisti dan poročali o kakšni resnejši temi ali dogodku. Kljub izoblikovanemu konceptu vsak dan znova veliko tehtajo, katere dogodke in teme predstaviti mlademu občinstvu, čeprav se nekatere ponujajo same po sebi. »Tudi s kolegi iz evropske mreže EBU smo imeli pred kratkim veliko debato o poročanju o streljanju v ZDA in samo ustvarjalci nizozemskega Jeugdjournaala so našli argumente, zakaj so o tem pripravili prispevek. Mi ga nismo; novica o mladih, ubitih v strelskem napadu, je težka tema za vrstnike, poleg tega tudi v drugih naših medijih ni bila naslovna zgodba,« pojasnjuje Tina Antončič.

Z enako občutljivostjo se lotevajo tudi vseh preostalih tem, ki jih odrasli pogosto prezremo, otroci pa se z njimi srečujejo vsak dan; od nesprejetosti med sošolci, mozoljavosti, samopoškodovanja in sextinga (pošiljanje in prejemanje sporočil s seksualno vsebino po sodobnih komunikacijskih kanalih) do tega, kako se dogovoriti o šolskem končnem izletu, ter zapletenih aktualnih političnih, gospodarskih, družbenih in okoljskih vprašanj. Pri pojasnjevanju si pomagajo z animacijami oziroma infografikami, ki zamenjujejo bolj šokantne resnične posnetke in fotografije, poleg tega pa animacije mlade gledalce tudi bolj pritegnejo in nagovorijo. Z animiranim prispevkom so se septembra 2013, denimo, lotili pojasnitve afere Patria, o kateri so na široko poročali vsi mediji, toda minuto in dvajset sekund dolgi prispevek so morali že naslednji dan umakniti s spleta in iz arhiva RTVS. Po tedanji uradni izjavi zato, ker je vodstvo RTV vsebino ocenilo za neprimerno.

Poslanska skupina SDS je prispevek označila za zlorabo mladinskega programa v politične namene in v nasprotju z zakonom o RTVS. Zahtevali so celo sklic nujne seje parlamentarnih odborov za kulturo in za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Direktor RTV Marko Fili pa je javno povedal, da so bila v prispevku predstavljena samo dejstva, da ni imel političnega ozadja ali namena in da pri poročanju niso kršili načela resničnosti in nepristranskosti. Kljub umiku prispevka, edinemu doslej, so v Infodromu o Patri poročali še, ko je bila sodba pravnomočna in po tem, ko je bila razveljavljena. »Drugače pa je o politiki najtežje govoriti, kadar vprašanja ali teme spremlja veliko izrazov, ki otrokom niso razumljivi. Zato, ko neka bolj zapletena aktualna tema prihaja v ospredje, jo skušamo postopoma razlagati. Težko je poročati tudi o nasilnih dogodkih,« povzema delo infodromovcev Neža Prah. O politiki poročajo, da bi jo mladi bolje razumeli in spoznali, da politiki pomembno odločajo o njihovem vsakdanjem življenju, od tega, kdaj se začne pouk, do tega, kakšne družine dopušča slovenska zakonodaja ... K aktivni »državljanski« vlogi so svoje gledalce lani spodbudili z rubriko Naš glas, v kateri so iskali težave v svojem kraju ter odgovorne vprašali, zakaj je kaj tako, in ne drugače.

Tudi aktualna urednica Infodroma Janja Lakner Anžin pritrjuje, da je precej težje pripraviti dober prispevek za otroško publiko kot za odraslo, saj moraš o problematiki vedeti veliko, da jo lahko razložiš otrokom razumljivo. Ti pa povrhu vsega hitro zaznajo, če blefiraš, dodaja. Dva kritična gledalca ima tudi doma; osemletna hči Zala in 12-letni sin Gašper ji ponujata vpogled, kako najstniki razmišljajo o svetu in kaj se dogaja v šoli. To, da učitelji Infodromove prispevke pogosto uporabijo pri pouku kot uvod v neko temo, za popestritev ali utrditev snovi, pa v uredništvu Infodroma jemljejo kot veliko priznanje za svoje delo.

Petnajstčlanska ekipa

Zlasti otroci pogosto mislijo, da poročila zanje v celoti pripravi katera od voditeljic (v tej vlogi je letos poleg Neže in Tine še Ana Pirih), vendar za njimi stoji kar 15-članska ekipa sodelavcev različnih profilov, kar je v primerjavi s podobnimi v tujini še vedno zelo majhen tim. To poletje so posneli tudi pet kratkih dokumentarnih filmov, da bi določene teme predstavili obširneje (na sporedu bodo predvidoma prihodnje leto), in kot na glas ugotavljajo sogovornice, bi bil Infodrom lahko še boljši, če bi imeli na voljo več kot osem minut na dan, če bi sezona trajala vsaj celo šolsko leto in bi šla oddaja v eter v živo. V dobrih dveh urah, kolikor mine od snemanja do predvajanja, se spremeni marsikateri podatek oziroma dogodek. Toda kot razkriva osnutek programsko-poslovnega načrta za leto 2016, imajo z Infodromom na RTV povsem nasprotne načrte. Na spored naj bi bil uvrščen zgolj enkrat na teden kot 15-minutni tedenski pregled dogajanja, so potrdili iz Službe za odnose z javnostjo RTV Slovenija »Želimo, da bi bila oddaja res namenjena otrokom in mladim, ki naj bi jo tudi vodili. Sedanji uradni podatki kažejo, da oddajo gledajo predvsem gledalci starejši od 50 let, na drugih nosilcih, kot so mobilni telefoni in računalniki, pa si jo ogledajo le redki,« so skopo zapisali v pojasnilo. A že površen vpogled v število klikov, denimo na youtubu, pokaže drugačno sliko; nekateri prispevki se ponašajo z več kot 20.000 ogledi.