Tiskane izdaje
»Zelo všeč mi je bil njihov aktivni pouk, pa tudi popoldanske aktivnosti. Je bilo vredno, ker je res super šola. Spoznala sem veliko novih prijateljev, naslednje leto pa sem tja šla delat kot animatorka za popoldanske aktivnosti in si tako prislužila dvotedensko brezplačno bivanje, prehrano in izlete,« je izkušnje opisala 21-letna študentka ruščine in primerjalne književnosti Ines Šestan iz Slovenske Bistrice. BOSS, Buckswood Summer School, kolidž v Hastingsu v bližini Brightona, je obiskala v letih 2012 in 2013. Tudi Urška Rožman, gimnazijka iz Brežic, ki je bila lani tam tri tedne, je z obiskom Anglije dobila nove izkušnje. »Poleg učenja jezika sem spoznala veliko prijateljev in učiteljev, ki so povsem drugačni kot Slovenci. Odtlej si dopisujemo vsak dan,« pripoveduje. Prve tri dni ji je bilo malce težko, po treh tednih pa skorajda ni hotela domov. Na tokratno srečanje je prišla, da se dogovorijo za morebitno delo v kampusu.
Neža Kokalj, gimnazijka iz Šentvida, ki je na Buckswoodu lani preživela dva tedna kot devetošolka, je tedaj prvič sedla na letalo in prvič obiskala Veliko Britanijo. Strah je premagala v družbi dveh prijateljev. Pa utegnejo slovenski prijatelji zmanjšati priložnosti za pogovore v angleščini? »S sostanovalkama smo se slovensko pogovarjale le, kadar smo bile čisto same, to pa je bilo zelo redko. Večinoma smo se med sabo prav tako pogovarjale v angleščini, sicer bi bilo zelo nevljudno do drugih. Če govoriš angleško, dobiš tudi več prijateljev. Imela sem veliko težav s pisanjem, govorom in branjem, ves čas se mi je zatikalo, potem pa se je vse skupaj zelo izboljšalo. S prijateljico Nemko s tečaja se skoraj vsak dan pogovarjava po mobilnih aplikacijah,« je še dodala o stranskih učinkih tečaja v Angliji.
Slovenci navdušeni tečajniki
Na Buckswoodu, 84 let stari zasebni šoli z internatom, poletna šola po desetletju premora v devetdesetih deluje zadnjih pet let. Ko njihovi redni učenci odidejo na počitnice, pridejo tečajniki od 8. do 17. leta z vsega sveta, najpogosteje 13- in 14-letniki, a jih poučujejo in zanje skrbijo učitelji in osebje tako kot za svoje redne učence med šolskim letom. Lani poleti so jih našteli kar iz 41 držav. Pa je težko pridobiti nove tečajnike? »Trudim se vse leto. Tokrat sem obiskal štiri osnovne šole po Sloveniji, kjer sem med drugim predaval o britanskem izobraževalnem sistemu,« je povedal Neil McLoughlin, ki se čuti dolžnega, da tudi osebno promovira svojo šolo. Slovenske tečajnike opisuje kot navdušene, odprte in zabavne slušatelje, ki hitro navežejo prijateljstva ter se pridno učijo, po njegovem tudi zato, ker se zavedajo, da so starši veliko plačali za to.
Dvotedenski poletni tečaj na tej šoli, ki za letno šolnino zaračuna 30.000 funtov, stane okoli 2500 evrov (s prevozom in ogledi, vstopninami in mednarodnim izpitom Trinity), pravi Vesna Košir Šalabalija, lastnica agencije LTA, ki organizira odhode iz Slovenije. Po njenem prepričanju se za manj kot dva tedna, optimalno je do tri, tja ne izplača, saj je tedenski tečaj glede na učni izkupiček drag. »Staršem pri izbiri šole oziroma tečaja svetujem, naj enako pozorno kot učni program proučijo popoldanske dejavnosti. Manj ko je program bogat, več otroci dodatno zapravijo, in na koncu smo ob isto vsoto. Organizirane prostočasne dejavnosti so pomembne tudi zato, ker se otroci nevede učijo jezika,« poudarja. Njene stranke bolj kot cena pri izbiri vodijo potrebe in zanimanje otroka. Četudi jih danes skrbijo morebitni teroristični napadi, v preteklosti pa so jih izbruhi različnih bolezni, jih v tujino največkrat prvič pošljejo pri dvanajstih letih.
Opominja, da o tečaju veliko pove podatek, ali poletno šolo organizira šola ali zunanji izvajalec. Šole, ki tečaje organizirajo same, so bolj vredne zaupanja, saj si niti med poletjem ne bodo privoščile spodrsljajev. »Med brskanjem po spletu naj staršev ne zavede lepa spletna stran. Če na njej ni prepričljive fotografije o šoli, iz razreda ali če ugotovijo, da so slike kupljene v spletnih bazah fotografij, naj se ji raje ognejo,« svetuje sogovornica, ki je v tem poslu že dve desetletji.
Zanimanje za učenje jezikov v tujini niti ne upada niti ne raste, le spreminja se; v zadnjem desetletju je zelo upadlo zanimanje za španščino, a se je povečalo za nemščino. »Danes je vse več srednješolcev, ki odidejo na nekajmesečno izmenjavo v redne šole med šolskim letom, zlasti v Anglijo, Kanado in Avstralijo. Ni tečaja, ki bi to lahko nadomestil, cenovno pa je primerljiva s šestimi tedni poletnega tečaja,« pravi Vesna Košir Šalabalija. Največ prijav za poletne šole prejmejo marca in aprila, velik naval je tudi na začetku junija. »Vedno več staršev tečaj plača otrokom, ki jim učenje ne gre najbolje, kar je pametna odločitev: zelo jih zmotivira in jim vlije samozavest. Tečaj pa je mnogo več, saj ostanejo v stiku s prijatelji z vsega sveta in tako nehote vadijo vse leto,« še našteva. Dodaja, da je jezikovni tečaj vse pogosteje darilo za 18. rojstni dan ali birmo.
Tečaji v kombinaciji
Pri agenciji Kompas, ki je jezikovne tečaje v tujini ponujala še v jugoslovanskih časih pred 50 leti, danes ne vedo več povedati, kam so jih pošiljali in kako je bilo to videti. Dandanes sta med poletnimi počitnicami v njihovi ponudbi najbolj priljubljeni šoli Harrow House International College Swanage, kolidž z mnogo športnimi aktivnostmi, igrišči in pestrim programom, od tenisa do golfa in vodnih športov, ter Wimbledon School of English, ki je tudi londonski izpitni center. »Ko se starši odločajo za otrokovo šolanje v tujini, skrbno preverijo informacije glede varnosti, torej komu zaupajo otroka, kako je zanj poskrbljeno podnevi in ponoči,« Jasmina Feguš iz Kompasovega marketinškega oddelka opisuje stranke, ki so bile v devetdesetih pogosto med njihovimi tečajniki, zdaj pa na tečaje pošiljajo svoje otroke.
