Pompeji se spet dvigajo iz pepela

Preobrazba enega najdragocenejših arheoloških najdišč na svetu izziv tako za arheologe kot za oblast.

Objavljeno
18. avgust 2015 15.19
afp ITALY-HERITAGE-CULTURE-HISTORY-TOURISM
AFP
AFP
Pompeji se spet dvigajo iz pepela – kljub škodi, ki sta jim jo povzročili italijanska mafija in birokracija. Za obnovo starodavnega mesta, ki ga je pokopal vulkanski izbruh v 1. stoletju n. št., so namenili več milijonov evrov, po njej pa si bodo obiskovalci razstave lahko ogledali ohranjena telesa žrtev.

Vendar je bila preobrazba enega najdragocenejših arheoloških najdišč na svetu izziv tako za arheologe kot za državno oblast. Pred dvema letoma je vodja obnove postal arheolog Massimo Osanna, ki je moral pošteno zavihati rokave zaradi poročil o propadanju ruševin, krajah in celo ropanju neapeljske mafije kamore. Zdaj ima na voljo 130 milijonov evrov vreden proračun, za katerega je večino denarja prispevala Evropska unija. Marca so Unescovi nadzorniki – ti so pred tem zagrozili, da bodo umaknili Pompeje s seznama svetovne kulturne dediščine – potrdili, da se je učinkovitost obnovitvenih del na najdišču močno izboljšala.

Vznemirljivo obdobje

»Začenja se zelo vznemirljivo obdobje za Pompeje,« je povedal Osanna. »Več tisoč ljudi sodeluje pri skupnih delih na 35 gradbenih območjih.« Po preobrazbi bodo Pompeji ponujali novo posebno razstavo, na kateri bo na ogled 20 žrtev vulkanskega izbruha, ohranjenih v mavcu, njihovi izrazi na obrazu in položaj telesa pa bodo takšni, kakršni so bili, ko so zogleneli zaradi močne vročine plinskega oblaka pri 300 stopinjah Celzija. Telesa moških, žensk in otrok iz Pompejev in sosednjega Herkulaneja – tudi to mesto je uničil vulkanski izbruh – bodo na ogled v leseni piramidi sredi starodavnega amfiteatra. Do 27. septembra se bodo turisti lahko odločili za nočni obisk ter se po najdišču sprehodili v mesečini in spremstvu vodnikov, ogledali si bodo tudi videopostavitve in pokušali vina, pripravljena po starodavnem rimskem receptu.

»Upoštevali smo Unescov nasvet in nadaljevali projekte tudi po prvotnem roku za dokončanje del, ki bi jih morali opraviti do leta 2015,« je povedal Osanna. »Na voljo imamo dovolj sredstev, zato bomo nadaljevali delo.« Lani je starodavno mesto obiskalo 2,7 milijona turistov, zato so ruševine druga najbolj obiskana turistična znamenitost v Italiji, takoj za Kolosejem v Rimu, in veljajo za simbol vseh izzivov, s katerimi se Italija spoprijema pri ohranjanju kulturne dediščine.

»Začenja se novo obdobje za Pompeje, ki so že močno spremenili svojo podobo,« je izjavil italijanski minister za kulturo Dario Franceschini na slovesnem odprtju obnovljene velike telovadnice Palestra Grande po sedmih letih obnovitvenih del. Na tem obsežnem prostoru, obkroženem s stolpi, so se mladi Rimljani ukvarjali s športom, dokler ni leta 79 izbruhnil vulkan na gori Vezuv.

Želijo si hitrega vlaka

Strokovnjakinja za obnovitvena dela Paola Zoroaster je povedala: »Vsi smo specializirani za različna območja, nekateri za kamen, drugi za mavec, freske in mozaike. Tukajšnje razmere za delo so dobre, ker so območje že pred našim prihodom pregledali in zagotovili, da je delo varno,« je povedala, potem ko je ravno dokončala svoje delo nekaj metrov stran od Agore, veličastnega glavnega trga. Osanna je pojasnil, da je delo v Pompejih zelo zapleteno zaradi gospodarskih težav v regiji, ki velja za eno najrevnejših v Italiji, zato upa, da bodo obnovitvenim delom sledile naložbe v okoliške kraje. »Želimo si hitrega vlaka, ki bi pripeljal ljudi naravnost do arheološkega najdišča v Pompejih. Prav tako bi radi, da bi bilo območje ob najdišču enako urejeno kakor samo najdišče,« je povedal.

Toda ob njegovem optimizmu je treba omeniti tudi to, da je bilo najdišče pred kratkim zaprto, jezni turisti si niso mogli ogledati izjemne turistične znamenitosti, italijanska vlada pa se je znašla v resni zadregi. Pred nekaj tedni se je namreč približno 120 delavcev odločilo stavkati zaradi spora pri plačilu nadur, zato so zaprli vhod v najdišče. »Naša dejanja so mediji prikazali popolnoma napačno,« je povedal eden od delavcev, ki ni hotel razkriti svojega imena.