Tiskane izdaje
V vrtcu Vrhnika s 725 otroki je slaba tretjina pleničkarjev, kar pomeni, da porabijo okoli 54.000 plenic na leto. Bistvena razlika med tem in drugimi slovenskimi vrtci pa je, da med odpadki za deponijo pristane le polovica vseh, saj so se za dobro okolja, zdravja otrok in optimizacijo poslovanja odločili za uvedbo pralnih plenic.
Nakup pralnih pleničk v letu 2014 je stal 16.700 evrov, kar je nekoliko več kot enoletni znesek za nakup tistih za enkratno uporabo, vendar so po letu in pol še vedno dobro ohranjene. Hkrati v vrtcu porabijo dve tretjini manj plenic za enkratno uporabo kot pred uvedbo pralnih. Leta 2014 so zanje odšteli šest tisoč evrov, lani petsto evrov manj.
Ni naključje, da se dolgo časa edini vrtec v Sloveniji, ki uporablja pralne plenice, nahaja na Vrhniki. Občina je slovenski pionir na področju ločenega zbiranja odpadkov in prva slovenska občina, ki se je zavezala cilju Nič odpadkov (Zero waste). Skupnost z 18.000 prebivalci, ki prej ni poznala nobenih postopkov recikliranja, danes dosega 76 odstotkov ločenega zbiranja komunalnih odpadkov iz gospodinjstev − nacionalno povprečje je 42 odstotkov − in je prehitela številne bolj uveljavljene programe v Evropi. Dosežen rezultat si želi v prihodnjih petih letih še izboljšati na 82 odstotkov. Razlog, da se je občina leta 2001, ko Slovenija še ni imela načrtov za ločeno zbiranje odpadkov, podala proti cilju nič odpadkov na odlagališčih, je banalen: na lokalnem odlagališču je začelo primanjkovati prostora, cene ravnanja z odpadki pa so začele naraščati.
Vzgojiteljice in starši so bili za
Občinske oblasti in komunalno podjetje Vrhnika so v dejavnosti za zmanjševanje količine odpadkov in preprečevanje njihovega nastajanja načrtovali celostno in vanj vključili posameznike, gospodinjstva, šole, vrtce in podjetja. Vrhniškemu vrtcu so sodelovanju z Društvom ekologi brez meja predlagali uvedbo pralnih plenic. Tiste za enkratno uporabo so namreč veliko breme za odlagališča. V deležu odpadkov iz gospodinjstev predstavljajo dva do tri odstotke. Glede deleža odpadkov iz vrtcev izračuni ne obstajajo, a ni težko oceniti, da je še precej višji. Samo v vrtcu Vrhnika so v letih 2012 in 2013 vsako leto odvrgli 54.000 plenic.
Ta podatek imajo, saj so pred uvedbo pralnih plenic uporabljali ekološke za enkratno uporabo, »izdelane v Evropi, ne na Kitajskem«, pove Elizabeta Žust, organizatorka prehrane in zdravstveno-higienskega režima. Te so sicer 80-odstotno biološko razgradljive in ne vsebujejo vrste škodljivih snovi, kot jih konvencionalne plenice za enkratno uporabo (azo in druga barvila, dišave, losjoni, lateks, klor, ftalati, težke kovine, polivinilklorid), vseeno pa je v njih superabsorbent, ki po besedah Žustove iz pleničke lahko preide na kožo in zaide tudi v sečevod, običajno pri punčkah, zaradi česar so pogostejša vnetja mehurja. V varovanju okolja in otroškega zdravja je bilo torej treba narediti še korak dlje.
»Ideja uvedbe pralnih plenic se nam je zdela zanimiva, vendar je bilo treba najprej dobiti soglasje znotraj hiše,« pravi ravnateljica Marta Samotorčan. Projekt so predstavili vzgojiteljicam in pomočnicam, ki so bile na srečo takoj za, čeprav so vedele, da bo s pralnimi plenicami nekoliko več dela. Organizirali so več sestankov s svetom staršev, temperaturo ogretosti za plenice pri njih so preverili tudi z anketo. Vanjo so vključili 117 staršev in 70 odstotkov se jih je z uvedbo pralnih plenic strinjalo. Drugi pol ji je močno nasprotoval in svoje mnenje utrjeval z zdravniškimi potrdili. Danes je takšnih staršev le še peščica, strokovne delavke pa spoštujejo njihovo odločitev, pove Žustova.
Vodstvo vrtca si je ogledalo tudi pralnico in izposojevalnico plenic Lavanda v Bologni, ki od leta 2009 oskrbuje preko 40 javnih in zasebnih vrtcev v mestu in njegovi okolici. V njen v povprečju na dan operejo 2500 plenic. Poškodovane plenice tudi zašijejo, odslužene pa ponovno uporabijo kot čistilne krpe v bolnišnicah.
Triletniki jih skoraj
Pralne plenice slovenskega proizvajalca so aprila 2014 najprej preskusili v eni skupini otrok, nato so model skupaj s proizvajalcem izpopolnili glede velikosti in vpojnosti, oktobra istega leta pa so jih polno uvedli. Naročili so 888 pleničk (ter 494 vložkov in prekrivnih hlačk), saj so računali, da jih bodo uporabljali v skupinah otrok od enega do treh let, kot je bila navada, ko so uporabljali zgolj plenice za enkratno uporabo, a so izkušnje pokazale, da triletniki plenic skoraj ne potrebujejo več. Seveda pa je veliko odvisno tudi od odnosa staršev, dodaja Žustova.
Hitrejši prehod iz plenic v spodnje perilo je po besedah Žustove prav posledica uporabe bombažnih plenic, saj otroci v njih bolj čutijo mokroto. In nasprotno: »Opažamo, da se otrok v plenici za enkratno uporabo, ki je je vajen od doma, raje pokaka kot v pralni.«
Odkar malčke previjajo v pralne plenice, imajo manj rdeče ritke, v vrtcu pa prihranijo pri uporabi cinkovega mazila. Pomemben je tudi okoljski vidik prehoda na pralne plenice. Količina odvrženih plenic za enkratno uporabo se je prepolovila s 54.000 na 28.000, število odvozov komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, s 140 na 70, letni stroški odvoza teh odpadkov pa so se zmanjšali za pet tisoč evrov. Otroke v vrtcu dvakrat na dan previjejo v pralne plenice, pred odhodom domov pa zopet v plenice za enkratno uporabo. Starši so v anketi namreč povedali, da s pralnimi plenicami nočejo imeti dodatnega dela, »poleg tega pa nikoli ne veš, ali jih boš dobil nazaj. V preteklosti smo imeli slabe izkušnje s perilom, ki smo ga posojali, a ga nismo dobili nazaj,« pojasni Žustova. Veseli pa jo, da osem odstotkov staršev, ki vodijo otroke v njihov vrtec, pralne plenice uporablja tudi doma.
Pralne plenice, ki jih uporabljajo v vrtcu, so nekoliko ožje med nogami, da se malčki lažje premikajo, bolj vpojne in imajo več pritiskačev za različno težke otroke kot tipske pralne plenice proizvajalca. Plenice in vložki so iz bombaža, prekrivne hlačke pa iz poliestra, ki prepušča vodno paro, in so prav tako pralne. V mešane komunalne odpadke gre tako le plenična predloga, ki se jo položi na vložek, da zadrži čim več ostankov blata. »Če otroci manj lulajo in se več gibljejo, jim damo hlačno plenico, neprepustno plast in prekrivne hlačke. Ko gredo počivat, pa še vložek zaradi večje vpojnosti,« na primeru ene pleničke pokaže Elizabeta Žust.
Bistveno več pozitivnih učinkov kot negativnih
Otroci so se na plenice lepo navadili, le na začetku so jih čutili kot nekoliko večjo oviro med nogami, pove Marta Samotorčan. »Spomnim se punčke, ki je pralne plenice prepoznala po barvi, in vedno zaklicala: »Ne zelenih,« se nasmehne ravnateljica. Tu in tam so bile težave tudi zaradi ozkih oblačil, ki so primernejša za pleničke za enkratno uporabo, a starši se jih zdaj že zavedajo in otroke oblačijo v ohlapnejša oblačila.
Umazane plenice iz vseh štirih enot vrtca hišnik vsak dan odpelje v pralnico v enoti vrtca na Stari Vrhniki. Gredo v izpiranje in predpranje, nato jih operejo pri 70 stopinjah Celzija s pralnim sredstvom in razkužilno peroksiocetno kislino. Nazadnje jih posušijo v sušilnem stroju, ki so ga kupili ob uvedbi pralnih plenic – a so ga tako nameravali že prej, dodaja Žustova –, prekrivne hlačke pa posušijo na zraku. Izračunov, koliko več vode in elektrike porabijo v vrtcu, še niso izdelali, saj v pralnici perejo tudi ves drug tekstil iz vrtca, denimo posteljnino, kuhinjske krpe in oblačila kuharic, a bi jih bilo koristno narediti, se strinja Elizabeta Žust. A kljub vsemu je pozitivnih učinkov uvedbe pralnih plenic že brez tega podatka bistveno več kot negativnih.
Po dveh letih oranja ledine pri uporabi pralnih pleničk, ki so bile še pred štirimi desetletji norma vsakega gospodinjstva z naraščajem in vsakega vrtca, se je vrhniškemu zgledu odločila slediti enota vrtca v Trbovljah, prav tako se na uvedbo pralnih pleničk pripravljajo v vrtcu v Novi Gorici.
