Še en korak k cenejšim vesoljskim potovanjem

Doslej se niti Nasi še ni posrečilo iz orbite nazaj na Zemljo pripeljati nepoškodovane nosilne rakete.

Objavljeno
23. december 2015 10.31
Radovan Kozmos
Radovan Kozmos
V Združenih državah že nekaj let poteka svojevrstno tekmovanje med milijarderjema Elonom Muskom in Jeffom Bezosom za primat pri komercialnem in potencialno celo turističnem dostopu do vesoljskih prostranstev; ta namreč poleg velikih finančnih vložkov obeta – in deloma že prinaša – tudi milijardne zaslužke. In po najnovejši etapi te tekme je Musk v precejšnji prednosti.

A je še pred kratkim kazalo drugače. Bezosu, ustanovitelju Amazona in enemu najbogatejših Zemljanov, je konec prejšnjega meseca uspel podvig, ki mu ga je zavidal celo rival Elon Musk. Vesoljsko plovilo New Shepard (Novi pastir) Bezosove družbe Blue Origin je namreč v Teksasu izvedlo prvi suborbitalni polet (zgolj skok v vesolje, in ne vstop v Zemljino krožnico) in nato nepoškodovano navpično pristalo na izhodišču. Novi pastir je tako postal prvo tovrstno plovilo, ki je z močjo lastnih raketnih motorjev poletelo do vesoljskega prostora in se od tam tudi varno vrnilo. Navdušeni lastnik je takoj napovedal, da ga bodo po skrbnem pregledu pripravili za ponovni polet.

Toda Bezosov tekmec Elon Musk, ki s svojo družbo SpaceX prav tako hiti z načrtovano komercializacijo vesoljskih sistemov, medtem ni držal križem rok. Nasprotno, tokratna uspešna izstrelitev in brezhibni pristanek njegove izboljšane rakete Falcon 9 je po prevladujočem prepričanju pomemben mejnik v razvoju vesoljskega sistema, ki bi ga bilo mogoče skoraj v celoti znova uporabiti; to je v astronavtiki in raketni tehniki že dolgo najbolj zaželeni cilj.

V družbi SpaceX tako pospešeno razvijajo deloma znova uporabljivo satelitsko nosilno raketo Falcon 9R. In po dveh ponesrečenih poskusih pristanka prve stopnje te rakete na posebni robotizirani morski ploščadi jim je nazadnje uspelo. Morda tudi zato, ker tokrat prva raketna stopnja ni pristala na morski ploščadi, ampak na kopnem, v bližini izstrelišča in vesoljskega središča ameriškega vojaškega letalstva v Cape Canaveralu, ki so ga pred tem nazadnje uporabili leta 1978.

Muskov uspeh je toliko večji, ker je prva raketna stopnja Falcona 9R visoka kar 48 metrov in se tudi z večjo hitrostjo vrača na Zemljo. Za primerjavo: Novi pastir Jeffa Bezosa je visok le 16 metrov, ustrezno lažji in se počasneje vrača na izhodišče. Poleg tega je Falcon 9R tokrat poletel 200 kilometrov visoko (dvakrat više od Novega pastirja minuli mesec), v Zemljino krožnico razposlal 11 komunikacijskih satelitov, nato pa se spustil nazaj proti Zemlji in približno deset minut pozneje v Cape Canaveralu tudi varno – prav tako navpično – pristal. Nič čudnega, da čestitke dežujejo od vsepovsod, tudi iz Nase; tokratni uspeh, ki ga je Musk pri priči označil za »revolucionarni trenutek«, utegne občutno približati uresničitev načrtov o znova uporabnih vesoljskih raketah. Doslej namreč še nikomur, niti vladni Nasi, ni uspelo iz orbite nazaj na Zemljo pripeljati nepoškodovane nosilne rakete.

Če je torej v svojevrstni tekmi do ponedeljka dobro kazalo Bezosu, ki načrtuje predvsem suborbitalni vesoljski turizem, pa je zdaj v prednosti Elon Musk. Tega mogotca, med drugim tudi soustanovitelja družb PayPal in Tesla, pa očitno zanimajo le orbitalni vesoljski sistemi. Navsezadnje je prav on razvil vesoljsko tovorno ladjo brez posadke Dragon (Zmaj), ki je že nekajkrat dostavila tovor do Mednarodne vesoljske postaje in doslej kot edina od tam nekaj tovora tudi pripeljala nazaj na Zemljo. Musk že mrzlično pripravlja izboljšano različico Zmaja; za poldrugo milijardo evrov vredno pogodbo ga razvija za Naso. Takšna ladja, ki naj bi poleg tovora na Mednarodno vesoljsko postajo ponesla tudi človeško posadko, bi bila seveda uporabna tudi za pričakovano dobičkonosni orbitalni vesoljski turizem.