Tiskane izdaje
Ni povsem logično – a niti presenetljivo, na žalost –, da se je moral svet najprej razdeliti na dva dela, da se je nato lahko začel združevati. Po svojih močeh so ga poskušali sestavljati in predstavljati novinarji z vseh koncev zemeljske oble, ki so se s pretvezo smučarskih tekmovanj srečevali na obeh straneh železne zavese. Nepogrešljiv del te pisane druščine je tudi smučarski del Društva novinarjev športnikov Slovenije (SCIJ), ki te dni v Kranjski Gori proslavlja abrahamovo srečanje.
Ko redno ob vsakem koncu zime v slovenskih medijih zakroži novica o smučarskih in tekaških uspehih slovenskih novinarjev na svetovnih srečanjih, se za temi novicami o osvojenih kolajnah skriva precej globlja zgodba. Daljnega leta 1951 je po novinarski konferenci zunanjih ministrov štirih supersil francoski novinar Gilles de La Rocque ostal zaprepaden nad hladnostjo zbrane sedme sile, ki so tako kakor njihovi politiki brez prave izmenjave mnenj zapustili prestolnico Francije. Svet, ki je komaj preživel drugo morijo v stoletju, je spet norel. La Rocque se je zato prav tam odločil preseči ozkogledno svetovno delitev in odtajati komunikacijo vzhoda in zahoda. Kot zapriseženemu gorniku in smučarju mu ni bilo treba preveč brskati, kaj naj novinarje poveže, je pa kljub temu potreboval štiri leta, da je svojo zamisel tudi uresničil. Temeljni cilj pa še danes ostaja, da druženje neodvisno od nacionalne in politične pripadnosti spodbuja človeške in prijateljske stike med novinarji vsega sveta.
Januarja 1955 je v francoskem kraju Meribel – Les Allues na kup zbobnal 65 novinarjev smučarjev iz Avstrije, Belgije, Francije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Luksemburga, Švice in Jugoslavije. Vabilo je dobromisleči Francoz leto prej poslal v Beograd na sedež jugoslovanske novinarske organizacije. Ker pa sredi srbske ravnice niso vedeli kaj dosti o smučanju, so ga preposlali v Ljubljano. La Rocque je imel srečno roko, da je povabilo končalo pri Jošku Pirnarju, novinarju in ljubitelju športa, ki je začel novačiti novinarske prostovoljce s smučarskim znanjem. Pirnar pa je imel tudi nekaj nesreče, saj oblasti takrat prav njemu niso dovolile na pot, medtem ko so Slovenijo, Jugoslavijo in pravzaprav celotni vzhodni politični blok v Franciji zastopali Milan Božič, Vojko Novak, Jože Podobnik, Slavko Tiran, Djuro Šmicberger in Zvone Zorko. Pirnar nato ni izpustil nobenega mednarodnega srečanja do leta 2006 v bolgarskem Banskem.
Kranjska Gora in Maribor
Malo več časa so takratni novinarji države bratskih narodov potrebovali, da se povežejo še v svoji državi, saj je medtem minilo še eno mednarodno druženje v Kranjski Gori leta 1966 (leta 1979 je spet sledilo kranjskogorsko druženje, leta 1989 na Kopaoniku, nazadnje pa je Slovenija svetovno srečanje gostila leta 2000 v Mariboru), preden je formalno nastala Jugoslovanska sekcija novinarjev smučarjev 22. decembra leta 1968 v Mariboru. »Še večer pred tekmo nismo vedeli, kje bo postavljena proga, prav tako ne, ali bo slalom ali veleslalom. Ob veleslalomski progi ni bilo dovolj sodnikov pri vratcih, zato so bile nekatere diskvalifikacije zelo dvomljive. Tudi rezultati so bili precej odvisni od tega, kako hitro je časomerilec v cilju pritisnil na štoparico. Na rezultate, ki so jih na roko napisane prilepili na oglasno desko v omenjenem domu, se ni bilo mogoče pritožiti,« se nekih drugih časov spominja dnevnikovec Otmar Klipšteter.
Postopoma so se nato Slovencem pridruževali še stanovski kolegi iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Druščina je združevala tudi po 250 poklicnih novinarjev na takšnih in drugačnih smučarskih lokacijah jugoslovanskega Balkana. »Slovenija je tudi tukaj opravila največ organizacijskega dela, zato še danes uživa velik ugled. Lahko rečemo, da je eden izmed glavnih stebrov mednarodne organizacije. Seveda se je na prostoru nekdanje države od vojne marsikaj spremenilo, zato mi je zelo žal, ker nam ne uspe pripraviti regijskega srečanja klubov nekdanje države,« pravi znameniti bosanski športni novinar Momir Jelovac.
Veleslalom med informacijami je težji
Slovenska sekcija novinarjev smučarjev je tudi po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 nadaljevala poslanstvo doma in na mednarodni ravni. Organizacijsko je bila do leta 2001 del Društva novinarjev Slovenije, potem pa je ustanovila svoje društvo, ki danes vključuje približno 160 novinarjev športnikov, večinoma smučarje. »Pot do dialoga, odpiranje vrat informacijam in soočanje mnenj ostajajo osnovno poslanstvo našega društva,« je še v varnem hotelskem zavetju pred jutranjo mrzlo kranjskogorsko meglico pojasnila predsednica SCIJ Slovenija Duška Lah in v isti sapi opozorila še na prežečo nevarnost sodobnega časa za novinarski poklic: »V poplavi informacij mora novinarstvo ohraniti trezno glavo. Z veleslalomom ali slalomom med temi informacijami je naša naloga, da ne zletimo s proge. Danes je to zelo težko delo, ampak se splača vztrajati.«
Zelo podobno meni predsednik Mednarodnega kluba novinarjev smučarjev, Kanadčan Frederic Wallace: »Že res, da so časi hladne vojne že dolgo za nami, toda v dobi sodobnih medijev se zdi, da je svet celo bolj polariziran kot kdaj koli prej. Zato mora SCIJ tudi danes združevati različna mnenja in poglede na svet. Družabni mediji dajejo vsem dostop do javnosti, zato pa tudi toliko lažje dobi fikcija prednost pred resnico. Tu mora SCIJ Slovenija še naprej opravljati poslanstvo s svojim velikim vplivom, ki res pooseblja duh našega kluba. Upam še na novih 50 let takšnega uspeha in aktivnega sodelovanja v mednarodnem prostoru.«
