Štopanje je danes bolj izjema kot pravilo

Virtualni prevozi in nizkocenovne letalske povezave izpodrinile potovanje z dvignjenim palcem.

Objavljeno
18. september 2014 12.14
Slovenija, Ljubljana, 15.04. 2005 - Avtotoparji pri ljubljanskem WTC-ju topajo proti tajerski. foto: Bla Samec/ DELO
Pija Kapitanovič, Delo.si
Pija Kapitanovič, Delo.si
»Včasih smo štopali vsi mladi. V službo, na zabave, na morje, po Evropi. Avtomobil si je lahko privoščil le redkokdo, javni prevozi pa niso bili pogosti. Tudi če so bili, je bilo štopanje veliko bolj zabavno in predvsem najcenejše,« se spominja svojega načina potovanja 44-letna Urša K.

Najbolj obljudenih štoparskih točk danes ni več. Postajališče pri Dolgem mostu, kjer je včasih stalo tudi več deset štoparjev, je prazno, prav tako šentviško v smeri Gorenjske in Avstrije in vsa druga.

»Štopanja je danes neprimerljivo manj kot pred desetimi leti. Vsaka družina ima najmanj dva avtomobila. Pomemben dejavnik je predvsem pojav virtualnega štopanja in socialnih omrežij. Mladi in tudi manj mladi se za prevoze dogovorijo s pomočjo spletnih strani, kot je prevozi.org. Tisti, ki ponuja prevoz, na strani objavi datum, uro in relacijo potovanja, iskalci pa ga pokličejo in se z njim dogovorijo o točni uri in mestu srečanja,« nam pojasni Bor Kirn, vodja mladinskega programa pri Sezamu, društvu, ki se je pred časom zavzemalo za ureditev štoparskih točk v Ljubljani.

Poceni do morja

»To leto sem šel na morje na Hvar. Moji prijatelji so odšli tja tri dni pred mano, saj meni ni uspelo dobiti dopusta. Z avtom se mi je zdelo predrago, prevoz za nazaj pa sem imel zagotovljen. Na spletni strani prevozi.org sem se dogovoril za prevoz iz Kranja do Splita za ceno dvajsetih evrov, iz Splita pa sem šel na trajekt in plačal neprimerljivo manj, kot če bi šel na trajekt z avtom,« svojo prvo izkušnjo z virtualnim štopanjem pripoveduje Miha H. V avtomobilu so bili poleg voznika še trije sopotniki. »V avtu je bila manjša gneča, a je hitro minilo. Vmes smo se ustavili, spili kavo. Voznik mi je povedal, da na takšen način potuje vse pogosteje. V Splitu ima manjše stanovanje, a se mu za konec tedna ne bi izplačalo voziti iz Kranja, saj so stroški za bencin in cestnine precejšnji. Še vsakič, ko se je to poletje odpravil, je na omenjeni strani dobil najmanj dva sopotnika in si tako zmanjšal stroške,« pripoveduje Miha H.

Prevozi.org poleg številnih medkrajevnih prevozov po Sloveniji zadnjih nekaj let postajajo vse močnejši tudi v ponudbi mednarodnih. Prevoz je tako lahko najti do vseh večjih okoliških letališč in turističnih mest. Cena prevoza od Ljubljane do Dunaja znaša od 15 do 30 evrov, na dan pa je objavljenih vsaj nekaj prevozov. Cena od Ljubljane do Benetk pa se giblje med 15 in 25 evri, do Trsta pa znaša deset evrov. Prevoz je mogoče dobiti tudi v bolj oddaljene države, kot sta Nizozemska in Francija. Poleti so zelo pogosti prevozi do vseh večjih mest v Istri, Kvarnerju in Dalmaciji. Kar nekaj prevozov je za ceno 20 evrov mogoče dobiti od Ljubljane dobiti do Paga, ki je med mladimi še vedno najbolj priljubljen hrvaški otok.

Toda štoparska kultura je še prisotna. »Poznam veliko ljudi, ki štopajo, čeprav imajo svoj avtomobil. Moj prijatelj je ravno v tem času na avtoštopu iz Ljubljane v Cape Town v Južni Afriki. Štoparski zanesenjaki bodo vedno obstajali,« je prepričan Bor Kirin.

Vse je na spletu

Štoparjema je pred dnevi v Kranju ustavil tudi Jan B.: »V poznih dvajsetih sta bila. Ona Hrvatica, on iz Španije. Želela sta obiskati Bled, in čeprav sem bil namenjen le do Radovljice, sem ju peljal do cilja, saj ne verjamem, da bi jima ustavil še kdo drug. Redko še vidiš koga štopati.«

Mladi danes veliko potujejo tudi v bolj oddaljene kraje. Cene letalskih vozovnic so se bistveno pocenile, vse več nizkocenovnih letalskih prevoznikov za ceno nekaj deset evrov ob dovolj zgodni rezervaciji ponujajo letalske prevoze v evropske prestolnice. Iz Letališča Jožeta Pučnika prevoze v London ponujata nizkocenovnika EasyJet in WizzAir, enosmerno vozovnico pa je mogoče dobiti že za 19 evrov. V druge evropske prestolnice z nizkocenovnimi prevozi iz Ljubljane ni mogoče leteti. Sloveniji najbližji letališči, ki ponujata nizkocenovne lete, sta v Trstu in Benetkah.

Mladi si bivanja v hotelu najpogosteje ne morejo privoščiti. Poleg hostlov in kaučsrfanja – primernega za bolj odrte tipe ljudi ali tiste, ki potujejo sami – so med mladimi vse bolj priljubljeni najemi stanovanj na portalih, kot je airbnb.com. Tam lahko za ugodno ceno najamejo prosto sobo, celotno stanovanje ali hišo. Bivanjske enote oddajajo domačini, kar je odlična priložnost tudi za spoznavanje lokalne kulture.

Maja V. je za tridnevni najem celotne hiše v francoskem Valbonu odštela 130 evrov, za štiridnevni najem sobe v hiši v La Verdierju pa 75 evrov. V zadnji sta s fantom bivala v hiši skupaj z lastnico, ki jima je bila na potovanju z nasveti v veliko pomoč.

V turistični agenciji Kompas opažajo, da mladi izberejo večinoma bolj aktivne počitnice in potovanja. »Gre za razliko pri mladih v tem, da se odločijo za nakup letalske vozovnice pri nas, namestitve pa si skladno z željami rezervirajo sami na spletu,« pojasnjujejo v Kompasu. Prepričani so, da zaradi tega niso prikrajšani. Ne glede na nove načine potovanj se veliko mladih za poletne počitnice še vedno odloči s pomočjo agencije. Pri Kompasu opažajo veliko povpraševanja po last minute aranžmajih za grške in španske otoke.